Gripa, viroza in prehlad so v bistvu istovrstne bolezni, ki jih povzročajo virusi. Način okužbe je pri vseh enak: pri stiku med ljudmi in kapljično. Razlika je v tipu virusa, ki povzroča vsako od njih. Gripo povzroča virus influence, ki je od vseh teh najbolj nevaren, saj se hitro širi in lahko povzroča epidemije. Oboleli so bolj prizadeti, bolezen traja dlje časa. Kaže se z nenadno povišano temperaturo, splošno prizadetostjo, bolečinami v grlu, prsih in mišicah ter kašljem. Virus influence epidemiologi dokažejo, ko je več obolelih s podobno klinično sliko. Viroze povzročajo drugi virusi in lahko prizadenejo katerikoli organ v telesu, največkrat dihala in prebavila. Pri prehladu gre za virusno obolenje zgornjih dihal, ki lahko poteka brez povišane temperature ali z minimalno temperaturo, značilni pa so tekoč, prozoren izcedek iz nosu, bolečine v žrelu in kašelj. Traja nekaj dni in izzveni sam. Terapija za gripo, virozo in prehlad je podobna: počitek, pitje zadosti tekočine in sredstva za simptomatsko zdravljenje.
Preventiva je v osnovi za vsa tri obolenja enaka: zdrav način življenja. Skrbeti moramo za primerno prehrano z veliko sadja in zelenjave, s čimer pridobimo zadostno količino vitaminov, ki povečujejo obrambne sposobnosti organizma. Tudi dobra telesna pripravljenost zmanjša obolevnost. Stres in hitri tempo življenja nam zmanjšujeta odpornost. Kadar zbolimo z znaki virusnega obolenja, si privoščimo počitek, pijemo dovolj tekočine in z zdravili blažimo simptome bolezni. Organizmu moramo dati čas, da virus premaga in ga izloči iz telesa. Proti gripi priporočamo cepljenje. Vsako leto pooblaščeni laboratoriji pripravijo novo cepivo proti virusu gripe, ki naj bi napadal to leto. Cepljenje je priporočljivo za vse, najbolj pa za tiste, pri katerih so nevarnosti za zaplet največje. Cepljenje omeji prenos virusa in s tem zmanjša možnost obolevanja. Protivnetna zdravila (virostatiki) vzamemo takrat, ko smo že zboleli. Zdravilo naj bi prejeli v prvih dveh dneh od pojava bolezenskih znakov gripe. Potek bolezni skrajšajo in ublažijo, preventivno jemanje pa pride v poštev le v času epidemije gripe in pri tistih, ki so najbolj ogroženi. Nekontrolirano jemanje virostatikov namreč povzroči razvoj odpornosti virusov. Samozdravljenje ob znakih virusnega obolenja v prvih dneh je pravilno in priporočeno. Pri uporabi preparatov za samozdravljenje upoštevamo napotke farmacevta in dobro preberemo priložena navodila, predvsem moramo biti pozorni na kontraindikacije in opozorila. V primeru epidemije upoštevamo tudi navodila strokovnjakov, objavljena v medijih. Kronični bolniki, ki imajo več sočasnih bolezni, majhni otroci in starostniki se morajo prej odločiti za obisk pri zdravniku. Obisk je obvezen tudi pri nenavadno dolgem poteku bolezni (več kot teden dni) in pri ponovitvi simptomov.
|
Raznolika orožja imunskega sistema Naš imunski sistem sestavljata dve veliki skupini vojakov: pripadniki naravne in pripadniki pridobljene odpornosti. Pripadniki naravne odpornosti tolčejo iz prve bojne vrste: viruse (in druge mikrobe), ki so se priplazili v naše telo, napadejo brez pomisleka in takoj, a ker so slabo oboroženi, so žrtve med njimi velike. Čutimo jih kot bolezenske znake. Glavni četi bataljona naravne odpornosti sta nevtrofilci, ki sovražnika pojedo in ob tem umrejo tudi sami (ter se iz telesa izločijo kot gnoj), ter makrofagi. Tudi pri njih so glavno orožje zobje – mikrobe tako kot nevtrofilci pojedo in oblijejo s kemičnim orožjem, vendar so dolgoživi in to lahko počnejo znova in znova. Ko markrofagi pospravijo svojega prvega sovražnika, začnejo izločati posebne signalne snovi, ki sporočajo drugim celicam imunskega sistema, da se je boj začel in da potrebujejo pomoč. Namen celic naravne odpornosti ni uničenje sovražnika, pač pa njegova oslabitev do te mere, da lahko nastopijo specialci – celice pridobljene imunosti: limfociti T (ubijalci) in limfociti B (izdelovalci protiteles), ki jim pomagajo kurirji – celice pomagalke. Vsi skupaj izdelajo zapleteno strategijo usmerjene obrambe, ki je tako učinkovita, da na koncu premaga vsiljivce in nam povrne ljubo zdravje. Načeloma je postopek obrambe vedno enak, uspeh pa odvisen od moči in trdoživosti sovražnika, ki je zlezel v nas, in tega, kako močan je naš imunski sistem. Če nas napadejo virusi prehlada, je boja, pravzaprav požrtije, hitro konec, in tudi žrtev med našimi celicami ni veliko. Če se na nas spravi virus influence, boj traja dlje časa, izid pa je kdaj lahko tudi zelo neugoden. Predvsem pri tistih, katerih imunska vojska je slaba in zdesetkana, lahko pride do življenje ogrožajočih zapletov. |
|
Prehlad je blago vnetje zgornjih dihal Prehlad spada med najpogostejše okužbe zgornjih dihal. Povzročajo ga virusi, ki jih je okoli 200 različnih vrst. Najpomembnejša skupina so rinovirusi, ki povzročijo približno tretjino vseh prehladnih obolenj. Čeprav se prehlad pojavlja skozi vse leto, ga je največ v obdobju od jeseni do spomladi. Simptomi, ki ga spremljajo, se pojavijo po 10 do 12 urah od okužbe in dosežejo svoj vrh po 36 do 72 urah. Prehlad običajno traja kak teden, lahko pa tudi samo dan ali dva. Najpogosteje se začne z vnetjem grla, ki ga zaznamo kot boleče požiranje in skelenje ali praskanje, ali vnetjem nosne sluznice. V nosu nas draži, peče, iz njega teče. Dihanje skozi nos je zaradi otekle sluznice oteženo. Tudi potem, ko prehlad prebolimo, še nekaj časa – od tri dni do tri tedne – izločamo viruse, otroci dlje kot odrasli. Odrasli za prehladom običajno zbolijo dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa lahko tudi desetkrat ali več. Čeprav je prehlad običajno zelo blago obolenje, se moramo zavedati, da tudi pri njem lahko pride do zapletov, med katerimi so najbolj pogosti vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov in okužbe spodnjih dihal. |
|
Gripa udari nenadoma, dokažejo jo šele epidemiologi Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti in je veliko bolj resno obolenje kot prehlad. Povzroča jo virus influence, ki ima veliko sposobnost spreminjanja. Poznamo več tipov virusa influence: A, B in C. Najpogostejša povzročitelja človeške gripe sta tipa A in B. Virus gripe se prenaša kapljično in pri stiku med ljudmi. Najpogosteje so prizadeti nos, žrelo in pljuča. Tam se virus zelo hitro razmnožuje in se od tod razširja po vsem telesu. Ker je njegov replikacijski ciklus kratek in traja le 4 do 6 ur, se bolezenski znaki pojavijo zelo hitro po okužbi in nastopijo hkrati. Dobimo visoko vročino (tja do 40 stopinj), mrazi nas, imamo bolečine v mišicah in sklepih, pojavi se suh kašelj. Splošno počutje je slabo, utrujeni smo in brezvoljni. Okužba z virusom gripe zmanjša odpornost organizma in kot posledica se lahko pojavijo dodatne bakterijske okužbe, na primer pljučnica in bronhitis. Najbolj so ji izpostavljeni majhni otroci, starostniki in ljudje s kroničnimi obolenji: astmatiki, diabetiki in srčni bolniki. Epidemiološki podatki kažejo, da za gripo zboli vsak deseti odrasel. Otroci obolevajo še trikrat pogosteje. Epidemije, ko hkrati zboli veliko število ljudi, najpogosteje povzroča virus influence tipa A, pojavljajo pa se na 2 do 3 leta. Tudi virus influence tipa B povzroča epidemije, vendar se te pojavljajo redkeje, na štiri do šest let. Proti gripi se lahko zelo učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Zanj je najprimernejši čas oktobra in novembra, priporočljivo pa je za vse, še posebno tiste, pri katerih je večja možnost pojavljanja zapletov – mednje sodita poleg bronhitisa ali pljučnice tudi vnetje srčne mišice in vnetje centralnega živčevja. |
|
Vitamin C vsak dan na jedilniku Vitamin C je eden od trinajstih glavnih vitaminov, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Ker se v vodi topi, ga naše telo porabi, kolikor ga potrebuje, presežek pa izloči iz telesa. Največ ga je v citrusih, tropskih sadežih (mangu, kiviju, papaji), paradižniku, jagodah, papriki, brokoliju in ohrovtu. Deluje kot antioksidant in nas varuje pred nekaterimi degenerativnimi boleznimi. Celicam pomaga, da rastejo in ostanejo zdrave, ter sodeluje pri odzivu telesa na okužbo in stres. Priporočljiv dnevni odmerek je 100 do 200 miligramov dnevno. V skodelici narezanih jagod je 95 miligramov vitamina C, srednje velik kivi pa ga vsebuje 75 miligramov. Skladiščenje sadja in zelenjave v hladilnicah količino vitamina C zmanjša za 30 do 40 odstotkov. Ker se vitamin C v telesu ne more kopičiti, je pomembno, da ga redno uživamo, vendar le priporočljive dnevne količine. Pretiravanje (več kot 1000 miligramov na dan) se lahko konča s slabostjo, želodčnimi krči, drisko in celo ledvičnimi kamni. |
Ameriški slamnik krepi imunski sistem
Sok ameriškega slamnika je naravni imunostimulans, ki s povečevanjem števila granulocitov in makrofagov okrepi nespecifično odpornost organizma proti virusnim, bakterijskim in glivičnim okužbam. Prepreči lahko nastanek in razvoj okužb, pri že obstoječih pa skrajša čas zdravljenja. Povečuje izločanje citokinov (faktorja tumorske nekroze, kisikovih radikalov in interlevkinov), ki uravnavajo imunski odziv človeka. Najbolj učinkovit je, če ga vzamemo ob prvih znakih okužbe, saj zmanjša njeno jakost za 10 do 40 odstotkov, uspešen pa je tudi pri preventivnem zdravljenju okužb dihal (prehladov) in sečil. Priporočljiv dnevni odmerek je od 6 do 9 mililtrov na dan, priporočljiv čas jemanja pa najmanj 7 dni, vendar ne več kot 8 tednov.
Preprečimo vnetje grla
Če je vlažnost zraka v prostorih, kjer bivamo, manj kot 45-odstotna, se sluznica grla izsuši in postane bolj dovzetna za vnetja. Pomagamo si tako, da na radiator postavimo posodice z vodo ali mokre brisače. Stanovanje redno in pravilno zračimo: za krajši čas, 10 do 15 minut, na stežaj odpremo vsa okna.
|
Krepimo obrambne sposobnosti organizma - poskrbimo za uravnoteženo prehrano, bogato z minerali in vitamini: med boleznijo potrebujemo bistveno več vitamina C in tudi vitamina E |
|
Znaki oslabljenega imunskega sistema - nenadne težave z lasmi: suhi ali mastni lasje, izpadanje |
Moje zdravje št. 04 / 6. december 2005
foto: TZS
