Urinska inkontinenca je kar dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških, kar gre pripisati razlikam v zgradbi sečil ter spremembam v nosečnosti in pri porodih. Pri obeh spolih so razlogi lahko tudi okvara živčevja, multipla skleroza, možganska kap ter spremembe, povezane s staranjem. Nenadzorovano uhajanje urina ni neizogiben pojav staranja. Možnosti zdravljenja in ozdravljenja v vseh starostnih skupinah obstajajo, zato je nujno premagati zadrego in svojemu zdravniku opisati svoje težave.
Bolezen različnih obrazov
Stresna inkontinenca pomeni nenadzorovano uhajanje urina ob naporu; kašljanju, napenjanju, kihanju ali čezmernemu gibanju, razvije pa se zaradi sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu, menopavzi ali ginekoloških operacijah. Tovrstne težave pogosto prizadenejo ženske, ki so manj telesno aktivne in imajo prekomerno telesno težo. Tudi pri moških lahko govorimo o stresni inkontinenci, in sicer po operacijah prostate, če je bila med posegom poškodovana sečnica ali del sečnega mehurja.
Urgentna inkontinenca, kot že samo ime pove, je nuja po mokrenju, ki jo lahko sproži že pogled na tekočo vodo. Ko se mokrenje začne, ne poneha, dokler mehur ni povsem prazen, ne glede na to, ali ste do takrat dosegli stranišče ali ne. Ta inkontinenca je najpogostejša med inkontinencami starostnikov. Najpogostejši vzrok zanjo je okužba sečil, uživanje določenih živil in pijač ter jemanje nekaterih zdravil. Nastane lahko tudi zaradi prekomerne aktivnosti sečnega mehurja pri nevroloških boleznih, kot sta možganska kap in demenca, pri katerih možgani niso več sposobni uravnavati mokrenja. Poleg omenjenih dveh poznamo še funkcionalno, prepolnostno in druge vrste inkontinence.
Inkontinenco najlaže preprečimo
Dejstvo je, da v velikem številu primerov do inkontinence pride zaradi neutrjenega mišičevja medeničnega dna. Predvsem v nosečnosti postanejo mišice medeničnega dna bolj raztegljive, ker se pripravljajo na porod. Včasih začnejo zaradi različnih vzrokov tudi popuščati. Prav zato je pomembno vsako žensko naučiti pravilnega izvajanja tako imenovanih Keglovih vaj, saj so se te vaje pokazale kot zelo uspešne tako v preventivi kot tudi v terapiji nenadzorovanega uhajanja urina.
Vaje po Keglu
1. Če ne veste natanko, kje se nahajajo mišice medeničnega dna in kako začeti z učenjem njihovega pravilnega stiskanja, opravite preprost test. Ko sedite na stranišču, poskušajte proti koncu uriniranja zaustaviti oziroma prekiniti curek urina. (To ponovite le enkrat na teden, sicer si boste nakopali težave pri spontanem uriniranju, saj se bo mehur pričel nepopolno prazniti.)
2. Predstavljajte si, da poskušate zaustaviti vetrove iz črevesja. Pri tem stisnete mišice presredka in jih povlečete navzgor. Ta položaj zadržite nekaj sekund in nato mišice sprostite. Pri tem ne smete stiskati mišic stegen, zadnjice ali trebuha.
3. Ko pridobite občutek za stiskanje mišic, sledi izvajanje in ponavljanje vaj. Stisk naj bo dolg nekaj sekund, sledi pa mu sprostitev, ki traja približno enak čas. Vaje v več serijah (od 6 do 10 stiskov in sprostitev) lahko izvajamo kjer koli in kadar koli: stoje, sede ali leže, med telefoniranjem, gledanje televizije ali pomivanjem posode. Pomembno je le, da med izvajanjem vaj po Keglu ne zadržujete diha.
Moje zdravje št. 34 / 20. marec 2007
foto: www.sxc.hu
