Problematiko nam je predstavil otorinolaringolog Vojko Didanovič, dr. med., sicer kirurg na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Zakaj nekateri ljudje med spanjem smrčijo?

»Saj ne smrčijo samo nekateri. V določenih okoliščinah smrčimo dejansko vsi. Moramo pa ločiti tiste, ki smrčijo vedno, in tiste, ki smrčijo samo občasno oziroma takrat, ko se seštejejo neugodni faktorji. Ti so npr. spanje na hrbtu in zamašen nos ali uživanje pomirjeval, uspaval, tudi alkohola pred spanjem. Ob tem moramo ločiti še dve skupini smrčačev. Socialni smrčači so torej tisti, pri katerih je smrčanje le znak nihanja kakšne od elastičnih struktur v zgornjem aerodigestivnem traktu. To namreč smrčanje v resnici tudi je. V drugi skupini pa se kot vzrok za smrčanje skriva večji zdravstveni problem, ki ga označuje pomen besede OSAS (obstractive sleep apnoe syndrom). Njegova osnovna značilnost je zapora dihal s prenehanjem dihanja in padcem kisika v krvi med spanjem. Taki smrčači so zdravstveno zelo ogroženi, saj imajo pomembno več težav s srčno-žilnim sistemom, večjo možnost srčne ali možganske kapi. Prek dneva so bolj zaspani in prav zato imajo večje težave z nefunkcionalnostjo.«

Kdo pogosteje trpi za to težavo?

»Debel moški, ki je kadilec, uživalec alkohola, ali postmenopavzalna debela ženska, ki uporablja uspavala, sta prototipa predisponiranega bolnika. Predispozicijo predstavljajo tudi bolniki s kraniofacialnimi anomalijami in z asimetrijami (npr. majhna zgornja ali spodnja čeljust) ter tisti s slabim dihanjem skozi nos, z veliko uvulo, dolgim mehkim nebom in velikimi nebnicami, velikim jezikom, z dolgim, atoničnim poklopcem. Te spremembe same po sebi ne povzročajo nujno smrčanja, ga pa, če je prisotno, okrepijo. Tudi starost je pomemben faktor. Z leti so težave s spanjem in smrčanjem pogostejše.«

Ali lahko smrčanje preprečujemo oziroma omilimo?

»Smrčanje večinoma lahko zmanjšamo oziroma omilimo. Pri nekaterih posameznikih lahko z ustreznimi kirurškimi in nekirurškimi postopki tudi popolnoma izgine. Prvi in najpomembnejši ukrep je zmanjšanje telesne teže. Ta tudi zagotavlja stabilnost doseženih rezultatov, npr. kirurških. Sicer pa so ključi do izboljšanja še izogibanje obilnim, težkim večernim obrokom, večernemu pitju alkohola, pomirjevalom in uspavalom. Pomaga spanje na boku, tudi z všitjem teniške žogice v spalno srajco, ureditev dihanja skozi nos, spanje z zaprtimi usti, ki ga lahko omogoči kirurška operacija deformacij oz. ovir dihanju, uporaba grizne opornice prek noči, trak za brado itn.«

V katerih primerih je preprečevanje smrčanja zdravstveni problem?

»Širše gledano, je smrčanje zdravstveni problem tudi takrat, ko je le socialno moteče. Spati v istem prostoru ali v bližini smrčača ni prijetno in je lahko preizkušnja za partnerstvo. Ožje gledano, pa so tisti, pri katerih je smrčanje povezano z desaturacijami (padcem ravni kisika v krvi), dokazano bolj podvrženi nekaterim boleznim in zaradi možnosti srčne in možganske kapi tudi smrtno ogroženi. Zaradi dnevne zaspanosti so taki posamezniki slabše produktivni, v prometu pa velikokrat nevarni sebi in okolici. Po ocenah je med prebivalstvom takih ljudi od 5 do 10 odstotkov. In ravno to je cilj diagnostične in zdravstvene obravnave: poiskati ogrožene posameznike in jim ponuditi pomoč. Zmanjšanje telesne teže, zdravo, aktivno življenje pa je tako in tako splošni recept za dober spanec.«

Kaj je vzrok smrčanja? Kako ga »zdravite«?

»Smrčanje je posledica nihanja struktur v žrelu. Zdravljenje je odvisno od strukture oz. struktur, ki niha(jo). To je lahko pri vsakem posamezniku različno. Večinoma niha mehko nebo. Žrelnici, jezik, poklopec, deli grla, žrelna stena pa velikokrat pri tem sodelujejo oz. smrčanje še poslabšajo. Vzroki za nihanje so odvisni od anatomskih razmer v zgornjem aerodigestivnem traktu, elastičnosti struktur in od hitrosti pretoka zraka. Smiselno je zbrati čim več informacij in se na podlagi teh odločiti za priporočeno zdravljenje. To je lahko konservativno (ureditev telesne teže, trening dihanja skozi nos, grizne opornice, trak za brado) ali kirurško (ureditev dihanja skozi nos, skrajšanje mehkega neba, odstranitev povečanih mandljev, zmanjšanje jezika, premaknitev čeljusti itn.). Bolnikom, ki niso kirurški kandidati, pa imajo pogoste popolne zapore dihal, pomagamo s posebnim aparatom (CPAP) ali jih v ekstremnih situacijah lahko celo traheotomiramo.«

Ali ima lahko smrčanje negativne stranske posledice? Katere?

»Smrčanje je kompleksen zdravstveni problem. Vedno je znak sprememb v toku zraka. Te spremembe imajo različne stopnje. Od kratkotrajnih nepopolnih, ki se kažejo le kot nihanje struktur in socialno moteče smrčanje, pa do popolnih zapor dihanja, ki jih prekine le močen vdih, povezan z glasnim smrčanjem, s padcem saturacije krvi, z nemirnim spancem in zdravstveno ogroženostjo. S tem se danes ukvarja posebna stroka – spalna medicina, ki združuje različne strokovnjake: pulmologe, nevrologe, maksilofacialne, cervikofacialne kirurge ter druge. Vsi, ki imajo težave s smrčanjem, se lahko obrnejo po pomoč k svojemu zdravniku, ki jih bo napotil v spalni laboratorij ustrezne klinike za pljučne bolezni, Nevrološko kliniko UKC itn.«
 

september 2010

foto: Katarina Podnar