Do nedavna je so bile v ospredju zanimanja motnje v presnovi maščob, pri katerih je zvečan holesterol LDL-nevarni holesterol, ki se kopiči v žilnih stenah. Danes pa se vse bolj povdarja pomen tako imenovane aterogene dislipidemije, ki je značilna za presnovni sindrom. Slednji je zelo v porastu, predvsem zaradi sodobnega načina življenja (debelosti, premajhne telesne aktivnosti, nepravilne prehrane). Pogovarjali smo se s prof. dr. Ireno Keber, dr. med., iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani.

Presnovni sindrom je glavni dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja, ki jih povzroča ateroskleroza. Pri presnovnem sindromu se pojavlja skupaj več dejavnikov tveganja skupaj: trebušna debelost, zvečan krvni tlak, intolerance na glukozo in dislipidemija.. Za dislipidemijo pri presnovnem sindromu je značilno, da vrednosti vrednosti krvnih lipidov niso zelo povečane, bolezen pa je kljub temu zelo nevarna. Nevarni holesterol LDL je le blago zvečan, spremenjena pa je sestaval delcev LDL, ki postanejo zelo aterogeni. Značilna je še nizka raven holesterola HDL in zvečana raven trigliceridov.

V slovenski populaciji znaša povprečna vrednost holesterola v krvi 5,8 mmol/L, medtem ko je priporočljiva vrednost 5 mmol/L. Kar 70 odstotkov odraslih Slovencev ima previsok holesterol, Večinoma zaradi nezdrave prehrane in pomanjkanja gibanja.

Najpomembnejši ukrepi preventive so torej gibanje, odpoved nezdravim razvadam (kajenje, alkoholne pijače) in prilagojena prehrana. Pri povišanem holesterolu je bistveno omejiti vnos nasičenih maščob in holesterola. Pri dislipidemiji pa naj bi pazili pri živilih, ki imajo visok glikemični indeks, v večji meri pa posegali po nenasičenih maščobah in omega 3 maščobnih kislinah. Mediteranska dieta, ki sledi omenjenim smernicam, se je po raziskavah sodeč izkazala za zelo uspešno.

Prvi ukrepi preventive so tako nefarmakološki, le-te po potrebi nadgrajujejo z zdravili. Najbolj razširjena zdravila za dislipidemijo so statini, ki jih jemljejo oziroma naj bi jih jemali praktično vsi, ki so že oboleli (po infarktu, bolniki s periferno žilno boleznijo). Pri zdravih ljudeh, torej v primarni preventivi, pa jih dajemo le ogroženim osebam. Poudariti pa je treba, da je korist statinov pri že obolelih bistveno večja kot pri še zdravih osebah. Statini so namreč eno od najpomembnejših zdravil pri aterosklerotičnih srčnožilnih bolezni. Njihov pomen pri aterosklerozi bi lahko primerjali s pomenom antibiotikov pri okužbah. Statini znižujejo nevarni holestero LDL, razen tega pa imajo še druge pomembne učinke, s katerimi ščitijo žilno steno. Študije so pokazale, da znižanje LDL-holesterola za več kot 50 odstotkov ustavi napredovanje ateroskleroze. S sodobnimi statini, ki so zelo močni in učinkoviti, to lahko dosežemo.

Drugo zdravilo, ki predstavlja napredek v zdravljenju dislipidemije, je ezetimib – s povsem drugačnim delovanjem, kot ga imajo statini. Ezetimib preprečuje reabsorbcijo holesterola iz črevesja, kar je zelo ugodno. Če uporabimo kombinacijo ezetimiba in statinov, lahko zmanjšamo vrednosti holesterola v krvi pri bolnikih tudi do 70 odstotkov.

Doslej je pri zdravljenju dislipidemij naša pozornost veljala predvsem nevarnemu holesterolu LDL, za katerega so razvili zelo učinkovita zdravila. Danes pa prihaja v ospredje tudi ukrepi za zvečanje ravni zaščitnega holesterola HDL. V ta namen lahko uporabimo stara zdravila fibrate, ki znižujejo tudi trigliceride, tako da so uporabni pri presnovnem sindromu. Na pohodu pa so še bolj učinkovita zdravila za zvečanje holesterola HDL.

 

Moje zdravje št. 27 / 5. december 2006