Redkev je prastara kulturna rastlina, ki ima mesnato korenasto korenino, plod je gladek, barva korenine bela, siva ali črna, steblo, z listi različnih oblik, ima pokončno in votlo. Njen okus je izrazit in značilen, bolj ali manj oster in vzbuja apetit. Cveti od junija naprej, barva cvetja je bela ali vijoličasta. V naravi ne raste nikjer več, gojimo pa jo na vrtovih in njivah. Korenine spravljamo za ozimnico od junija do pozne jeseni, vendar le take, ki niso pognale v cvet.
Korenine črne redkve vsebujejo žvepleno olje raphonol, gorčično olje in eterična olja, vitamin C, vsebujejo pa tudi malo vitaminov B1 in B2 ter rudninske snovi, kot je magnezij. Med mineralnimi snovmi, ki jih vsebuje redkev, so najpomembnejše kalijeve, kalcijeve, fosforjeve in natrijeve spojine.
Sok odpravi vsak kašelj
Črna redkev je okusna vrtnina, ki jo uživamo surovo, vendar pa je tudi zelo dobro domače zdravilo. Uporabljamo jo pri boleznih žolčnih poti, nastajanju žolčnega peska in žolčnih kamnov, proti trdovratnemu kašlju oziroma pri bronhialnem katarju in oslovskem kašlju. Sok iz svežih redkvic zelo dobro zdravi težave z jetri in žolčem, ker pospešuje izločanje žolča, odpravlja pesek in žolčne kamne.
Za zdravljenje vnetega žolčnika korenino redkve naribamo in dobro stisnemo. Zdravljenje začnemo s 100 grami soka na dan, pijemo ga zjutraj na tešče, količino pa povečujemo na do 400 gramov na dan. Odvisno od stopnje bolezni se dnevna količina po enem do treh tednih zmanjša na 100 gramov, ko pa vnetje pozdravimo, sok prenehamo piti.
Za zdravljenje kašlja korenino izdolbemo, v vdolbino damo med in pustimo stati nekaj ur (najbolje čez noč). Sok, ki se nabere v redkvi, pijemo tri- do štirikrat na dan. Pospešuje izločanje sluzi in blaži krče pri kašljanju. Če sok uživamo redno dalj časa, lahko pozdravimo celo oslovski kašelj. Pripravimo ga lahko tudi tako, da redkev na drobno naribamo in ji primešamo enako količino medu. Stati ga pustimo vsaj deset ur (ali pa čez noč), nato ga stisnemo skozi krpo in uživamo prav tako tri- do štirikrat na dan.
Priporočljiva pri slabi prebavi
Redkvice jemo kar surove. Črno nastrgamo ali narežemo na tenke kolobarje in malo posolimo, lahko dodamo tudi malo olja in kumine, rdečo in belo redkvico pa jemo s koščkom kruha in jo le malo posolimo. Črna redkvica se dobro prileže tudi s fižolom. V vseh redkvicah je dosti vode, kar nam še posebej prija spomladi, ko nas tako rado žeja. Veliko je tudi celuloze, za katero vemo, da koristi prebavi, ker jo štejemo med tako imenovane balastne, odvečne snovi, ki pa imajo v prebavi svojo posebno vlogo, saj spodbujajo črevesje h gibanju. Redkvice kakšne posebne hranilne vrednosti sicer nimajo, je pa v njih kar nekaj vitaminov, rudninskih snovi, sladkorja in fosforne kisline. Še posebej nam koristijo pri zaprtju, zlasti spomladi, ko se črevesje zaradi enolične zimske prehrane, ki ji manjka zelenjave in sadja, rado poleni. Redkvice pa ne priporočamo čisto vsem. Bolniki, ki imajo vneto želodčno sluznico, rano na želodcu ali dvanajstniku, naj je raje ne jedo. Prav tako ni dobra za ledvične bolnike.
Moje zdravje št. 63 / 13. maj 2008
Foto: www.flicer.com / nlnnet
