Najpogostejši je tenzijski glavobol, ki ga bolniki opišejo kot topo, stiskajočo bolečino, ki je lahko eno- ali dvostranska in zato kot »pas« objema glavo. Bolečina običajno proti večeru postopoma izzveneva in se lokalizira v senceh, zatilju, na vrhu lobanje. Veliko ljudi to bolečino zamenja z migrenskim glavobolom, čeprav pri tenzijskem glavobolu ni siljenja na bruhanje in težav z občutljivostjo na svetlobo; lahko pa ima bolnik oba glavobola! S tovrstnim glavobolom so neredko povezane tudi motnje spanja, depresija, bolečine v vratni hrbtenici in mišicah na vratu, stresne preobremenitve … Številni bolniki s tenzijskim glavobolom prekomerno uživajo protibolečinska zdravila. Ob pregledu zdravnik po navadi ne odkrije nobenih nevroloških motenj. Če se pojavi glavobol nenadno, kot epizodni napad, priporočamo vaje za raztegovanje in razgibavanje ter kratkotrajno protibolečinsko zdravljenje (občasno v kombinaciji z anksiolitikom). Ob kroničnem, dlje časa trajajočem tenzijskem glavobolu pa prepovemo prekomerno uporabo analgetikov in poskušamo blažiti glavobol s sproščanjem, z masažo, akupunkturo, s fizioterapijo ali po potrebi z blažjim antidepresivom, anksiolitikom ali z mišičnim relaksantom.
Migreno opredeljujemo kot prehodno, po navadi hudo bolečino na eni strani glave. Prizadene 10 % prebivalstva; v glavnem tiste, ki so v aktivni delovni dobi, torej ljudi med 20. in 45. letom. Pri ženskah se pojavlja trikrat pogosteje kot pri moških. Bolniki jo opišejo kot utripajočo bolečino, ki se lahko širi na obe strani glave. Fizična aktivnost bolečino dodatno poslabša in neredko jo spremljata bruhanje ter občutljivost za zvok, vonjave in svetlobo. Tudi hormonske spremembe (menstruacija), stres, motnje ritma spanja in budnosti, vremenske spremembe, izpustitev obroka (zajtrka), nekatere vrste zdravil, hrane in pijače (čokolada, rdeče vino, določeni siri in oreški) pogosteje povzročajo migrenski napad pri občutljivih ljudeh. Pred nekaterimi migrenskimi napadi (okoli 15 %) imajo bolniki avro, ki lahko traja od nekaj minut do ure, in sicer s hujšo motnjo vida, z otopelostjo zaznav, motnjo govora; šele tej sledijo glavobol, slabost, bruhanje.
Bolnik je ob migrenskem napadu upravičen do bolniškega staleža. Med migrenskim napadom naj počiva v tihem in temnem prostoru. Osebnemu zdravniku naj opiše vrsto migrenskega napada in druge podatke, npr. ali bruha, uživa zdravila v obliki svečk ali nosnih pršil, ne pa v obliki tablet, ker jih bo kmalu izbruhal (zdravilna učinkovina tako ne bo učinkovala).
Dandanes imamo na trgu široko množico zdravil, od nesteroidnih antirevmatikov do triptanov za hujše ali daljše migrenske napade. V nosečnosti lahko uporabljate le paracetamol (lekadol, daleron). Ob pogostejših napadih migrene (če so le-ti večkrat mesečno) priporočamo preventivno zdravljenje. Bolnikom priporočamo tudi redno vodenje dnevnika glavobola, saj bodo ob morebitni napotitvi k specialistu, tj. k nevrologu, v ambulanto za zdravljenje glavobola samo tako natančno opisali povzročilne dejavnike in jakost/trajanje migrene.
Glavobol ob gripi in prehladu predstavlja eno izmed vrst sekundarnega glavobola. Povzročajo ga povišana telesna temperatura, zapora sinusov zaradi goste sluzi ali okužba sinusov z virusi (ali bakterijami, glivami). Pri taki vrsti glavobola uporabljamo t. i. dekongestive in »mehčalce« sluzi, saj olajšajo izločanje sluzi, blage analgetike (paracetamol ali aspirin), obenem pa svetujemo tople napitke, počitek in ob normalni telesni temperaturi še obisk savne. Če glavobol traja več dni, če se stopnjuje in če ga spremljajo boleče premikanje glave, obrazna bolečina, gnojni izcedek iz nosu in kašelj, obiščite zdravnika. Verjetno boste potrebovali antibiotik.
Namigi za učinkovito samopomoč
»Ob vsakodnevnem delu v ambulanti opažam, da bolniki ne poznajo v zadostni meri tako imenovane samopomoči in običajno ob vsakem glavobolu pridrvijo k zdravniku. Velja si zapomniti nekaj 'trikov' samopomoči,« je poudarila asist. Miholičeva in naštela štiri.
PRVIČ:
zdrav način življenja z izbiro lastne prave prehrane in rednim zajtrkom ob zadostni fizični aktivnosti, npr. hoji, plavanju, kolesarjenju. (Pozor! Prekomerna in izčrpavajoča fizična aktivnost lahko tudi vodi do glavobola.) Dovolj spanca in sprostitev pred spanjem, izogibanje kofeinskim napitkom.
DRUGIČ:
ne pozabite, da stres in glavobol korakata v paru. Zato poenostavite življenje; namesto da zapolnjujete dneve z več in več dejavnostmi, poskušajte kakšno izpustiti in v že obstoječih bolj uživati. Počivajte. Že samo kratek prehod vas bo osvežil in prenovil misli. Mislite pozitivno in ne govorite si, da česa ne morete narediti, ampak si priznajte, da bo pot težka, ampak da velja vseeno poskusiti … Ne obremenjujte se s stvarmi, na katere ne morete vplivati.
TRETJIČ:
vedite, da napetost v mišicah lahko vodi v glavobol. Na bolečo mišico si nanesite košček ledu in nato vročo brisačo. Pomagata tudi vroča prha in masaža.
ČETRTIČ:
morda vam bo všeč tale vaja za sprostitev! Lezite (ali usedite se) na hrbet in se udobno namestite. Noge imejte na tleh. Eno roko položite na prsni koš, drugo pa na trebuh. Čutili boste lastno dihanje in premikanje prsne/trebušne stene. Vdihnite skozi nos in usta in trebušna stena se bo izbočila. Počasi izdihujte in obenem sproščajte trebušno steno. To vajo ponovite večkrat in nato počivajte dve minuti.
Kako lahko pomagajo zdravila iz narave?
V literaturi pogosto najdemo, da pri glavobolu pomagajo inhaliranje jabolčnega kisa, natiranje senc z limoninim sokom in pitje metinega čaja. Kako uradna medicina gleda na zdravila iz zelene lekarne? »Pomembno je, da verjamemo stvarem, ki jih uporabljamo, da nam ne škodujejo in da so nam nekoč že olajšale težave,« je povedala asist. Miholičeva. »Nekateri si v sence masirajo dražeče kreme in povedo, da jim to olajša težave. Metin čaj pomirja dušo in telo; nekateri po njem lažje zaspijo. Svojim bolnikom pa ne svetujem inhaliranja jabolčnega kisa in limoninega soka pri preprečevanju glavobola.«
Nujno k zdravniku!
Glavobol v večini primerov ne pomeni resne bolezni. V nekaterih primerih pa moramo nujno poiskati zdravniško pomoč. »Previdni moramo biti pri glavobolih, ki se postopno slabšajo in vztrajno poslabšujejo kakovost življenja. Enako nevarno je, če so glavobolu pridruženi še ponavljajoče se bruhanje in slabost, nevrološki izpadi (z izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), napad zvečanega očesnega pritiska, epizode nezavesti ob glavobolu … V takih primerih TAKOJ obiščite zdravnika!« opozarja asist. Miholičeva.
Medicinska razdelitev glavobolov (glede na veljavna mednarodna merila) razvršča glavobole v tri razrede:
a) primarni glavobol (pri katerih ne poznamo pravega, organskega vzroka): sem prištevamo migreno, tenzijski glavobol, glavobol v rafalih in druge glavobole;
b) sekundarni glavobol: glavobol zaradi možganskožilnih vzrokov, zaradi možganskih tumorjev, glavobol, povezan z okužbami in visoko telesno temperaturo, glavobol, ki sledi poškodbam, glavobol zaradi dehidracije, glavobol zaradi težav z očmi, s sinusi in z ušesi, glavobol zaradi prekomerne uporabe analgetikov, kofeina, alkohola, estrogena in glavobol zaradi psihiatričnih bolezni;
c) obrazna bolečina in nekateri drugi glavoboli.
Dolge ure sedenja v prisilni drži za računalnikom poleg glavobola sprožajo bolečine v vratu in križu, še eno izmed pogostih spremljevalk sodobnega načina življenja. Asist. Miholičeva navaja: »Težave zaradi bolečin v vratu danes predstavljajo 3–4 % vzrokov za prihod k zdravniku, težave zaradi bolečine v križu pa so še pogostejše. Kratkotrajne bolečine v vratu in križu po navadi lajšamo s paracetamolom, in sicer v primernem protibolečinskem odmerku, tj. gram paracetamola v šestih urah. Če so bolečine hujše, vam bo zdravnik predpisal blažje nesteroidne antirevmatike (npr. naklofen, ketonal, ulin, movalis ...). Priporočamo ohranitev fizične aktivnosti, ne strogega mirovanja ali ležanja! Pri nenadnem poslabšanju opisanih težav morate NUJNO obiskati zdravnika in mu natančno opisati spremembe (npr. otrplost udov, mravljinčenje, občutek manjše mišične moči, težave pri odvajanju blata in urina ...). Svetujemo tudi masažo, akupunkturo in tehnike sproščanja, ki človeka v celoti pomirijo in odvrnejo od celodnevnega dela v prisilni drži.«
Moje zdravje št. 55 / 15. januar 2008
Foto Arhiv MZ