Devet najbolj osovraženih:
Enostavno je sovražiti te mini glavice zelja. Grenak okus, čudna tekstura in vonj, ki medlo spominja na vonj nog, je dovolj, da odvrne. Toda če pomislimo bolje, so to tudi karakteristike, ki jih pripisujemo boljšim sirom. Brstični ohrovt vsebuje veliko vlaknin in proteinov. Je nasiten, a nizkokaloričen in kot tak odličen kot priloga jedem. Strokovnjaki ugotavljajo, da brstični ohrovt deluje proti raku, saj vsebuje indole in vitamin C.
Nasvet: Kupite svež brstični ohrovt, ki se ga še vedno drži pecelj, saj ima tak veliko boljši okus kot zamrznjen. Narežite ga na polovice in ga pripravite na olivnem olju z sveže narezanim česnom. Solite in popoprajte po okusu. Okus lahko brstičnemu ohrovtu izboljšate z orehi, šalotko, naribanim sirom in slanino v zmernih količinah.
Otroci ga po navadi ne marajo, toda brokoli je zelo zdrav. Vsebuje vitamin A, C in K, prav tako je bogat z vlakninami. Znan je po tem, da deluje proti raku, prav tako proti virusom in bakterijami. Študije so pokazale, da je tveganje pri moških, da bodo zboleli za rakom na prostati in boleznimi srca, bistveno manjše, če pojedo veliko brokolija.
Nasvet: Lahko ga jemo kot predjed; enostano ga pomočimo v kakšno okusno omako. Odlično se obnese tudi kot dodatek k solati, ki bo na ta način dobila bolj poln okus. Podušite ga ali specite na olivnem olju. Prelijte ga s nekaj žlicami stopljenega masla, poprajte in solite. Po vrhu potresite s čedar sirom in pecite 10 do 15 minut...
Pri ribah najdemo vrsto izgovorov, zakaj jih ne želimo jesti: od vonja do okusa, teksture in straha pred kostmi. Ribe so popoln vir beljakovin, zato se odlično obnesejo, kadar želimo shujšati, po drugi strani pa so dobro nadomestilo mesu z nasičenimi maščobami.
Strokovnjaki priporočajo, da ribe umestimo na svoj jedilnik dvakrat na teden in si na ta način zagotovimo zadostno količino omega-3 maščobnih kislin, ki zmanjšujejo tveganje za bolezni srca.
Nasvet: Tistim, ki ne prenesejo vonja po ribah, svetujemo, da si na žaru spečejo zrezek tune.
Repa na pogled morda res ne deluje nabolj okusno in večina sploh ne ve, kako ta gomoljast koren pripraviti. Repa je bogat vir vitamina C, vlaknin, folne kisline, vsebuje pa tudi kalij in magnezij. Je škrobno živilo, tako kot krompir, vendar s tretjino manj kalorij.
Nasvet: Repo lahko pečete in celo narežete v pomfri. Lahko pa ponudite surovo z ostalo zelenjavo.
Mnogi se pri solatnem baru ognejo pesi. A njen sladek okus močno izboljša okus solate. Je odličen vir energije, saj je bogata z ogljikovimi hidrati. Prav tako je odličen vir magnezija, kalcija in železa kot tudi vitamina A in C. Študije so pokazale, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesja.
Nasvet: Če je niste navajeni jesti, jo v začetku primešajte solati. Obstaja nič koliko receptov za pripravo pese, med drugim jo lahko popražite in pripravite kot solato s slanino.
Samo misel na jetra marsikomu obrne želodec. A jetra so jedli že pred stoletji. V srednjem veku so jih pripravljali v testu in iz njih delali klobase. Znano je, da so jetra odličen vir proteinov, a hkrati vsebujejo neverjetno koncentracijo vitamina A. Zaradi ugodne oblike železa, ki se nahaja v jetrih, in vseh vitaminov B, jih zdravniki priporočajo slabokrvnim.
Nasvet: Priprava je zelo enostavna: enostavno jih prepražimo v ponvi skupaj s čebulo ali pa jih popečemo na žaru, posolimo in po želji popramo.
Priljubljena je postala po zaslugi Popaja. Tudi špinača vsebuje vitamin A in C, vlaknine, folno kislino, magnezij in po številnih dokazih kljubuje nastanku raka. Okus špinače marsikomu ni pogodu, zato je pomembno, da jo znamo dobro pripraviti.
Nasvet: Pripravite jo lahko v omleti s sirom, puranom ali slanino. Čez posteljico iz špinače potresite toplo slanino in narezano vijolično čebulo. Kot prilogo lahko uporabite surovo špinačo, ki jo primešate raztopljeni margarini in jo nato pogrejete v mikrovalovni pečici. In še en zares preprost recept: za okusno solato narežite jagode in orehe ter jih potresite po posteljici iz špinače.
Okus tega kremnega sadeža je za marsikoga malce čuden. Toda avokado je glavna sestavina kulinarične specialitete, ki jo poznamo kot guakamole, brez katerega si mehiške hrane ne znamo več predstavljati. Srednje velik avokado ima lahko do 27 gramov maščob, vendar so te mononenasičene (enkrat nenasičene) in kot take pomagajo zniževati škodljivi holesterol, folati pa ugodno vplivajo na srce.
Nasvet: Če vas guakamole še ni prepričal, da bi jedli avokado, vam predlagamo, da v puranji sendvič namesto rezine sira dodate avokado. Kot topel obrok ga lahko pripravite s črnim fižolom in rižem. Zaradi proteinov v avokadu boste siti dlje časa.
Skuta ima veliko proteinov in malo ogljikovih hidratov ter se kot taka odlično obnese kot zajtrk. Večina njenih beljakovin je kazein; gre za oblilko beljakovine, ki jo prebavljamo počasi in smo zaradi nje dlje časa siti. Vsebuje tudi veliko kalcija, ki je pomemben ne samo za kosti, ampak pomaga tudi ohranjati normalen krvni tlak.
Nasvet: Skuta je odlična v kombinaciji z narezanim sadjem. Če vas to ne pritegne, jo poskusite z vročo omako in soljo. Če imate radi guakamole, priporočamo, da vanje dodate nekaj žlic skute. Na ta način boste izboljšali okus in hkrati preprečili, da bi omaka porjavela.