V znanstvenih revijah so te dni precej poročali o odkritju znanstvenikov, ki so s preizkusi na miših uspeli odkriti gen, povezanega s kronično bolečino. Tako smo pod drobnogled tokrat vzeli kar bolečino kot tako, kot, če rečemo, ljudsko bolezen.

V skoraj vsakem tretjem gospodinjstvu živijo ljudje, ki imajo akutne ali kronične bolečine. Zdravila jih lahko hitro olajšajo, vendar imajo lahko tudi resne posledice, če se jih jemlje v prevelikih količinah. Zdravniki razlikujejo dvoje vrst zdravil proti bolečinam: opijate, ki se uporabljajo pri hudih in dolgotrajnih bolečinah, ter neopijate, ki lajšajo trenutne in ne preveč hude bolečine. Te je mogoče praviloma kupiti v lekarnah tudi brez receptov. Pomagajo na primer pri glavobolih, zobobolih, menstrualnih težavah, tudi pri bolečinah v hrbtu in v kolenih.

Aspirin ni za otroke

Tudi otroci lahko jemljejo zdravila proti hujšim bolečinam, vendar se je treba pred jemanjem posvetovati z zdravnikom. Tako popularnega aspirina pa naj otroci, ki so mlajši od dvanajstih let, ne jemljejo. To zdravilo lahko pri njih povzroči redko, vendar smrtno nevarno bolezen, pri kateri so pogoste poškodbe možganov in jeter. Neopijati so torej uspešna in cenovno ugodna zdravila, ki pa lahko slabo vplivajo na želodec. Skoraj pri vsakem tretjemu pacientu se pojavijo zgaga, slabost, driska ali zaprtje. Pri vsakem desetem pa lahko nastane pri rednem jemanju neopijatov čir na želodcu ali dvanajsterniku, ki lahko nevarno krvavi.

Pred nekaj leti se je na trgu pojavila nova vrsta neopijatov. Zdravniki in pacienti so bili navdušeni, saj so nova zdravila povzročala precej manj stranskih učinkov na želodcu in črevesju. Toda čez nekaj let so ugotovili, da ta nova zdravila pogosteje povzročajo srčne infarkte ali kapi. Večina proizvajalcev jih je potem umaknila iz prodaje in proizvodnje. Tako popularna paracetamol in metamizol imata le redko stranske učinke. Pri paracetomolu je vendar treba paziti, da se ga ne jemlje v prevelikih količinah: »Kadar zdrava odrasla oseba enkrat vzame več kakor 8 do 12 gramov tega zdravila, so lahko posledice smrtonosne. Metamizol pa lahko – sicer le v redkih primerih – povzroči tudi zmanjšanje števila belih krvnih telesc. Velja torej pravilo, da je mogoče take medikamente jemati brez zdravniškega nadzora le kratek čas in v zelo majhnih količinah. Pri bolečinah, ki trajajo dlje kakor dva tedna, pa je le treba obiskati zdravnika.

Pri močnih bolečinah predpišejo zdravniki opijate. Morfij, metadon ali fentanil štejemo med močnejše opijate, codein in tramanol pa med šibkejše. Uporabljajo se po operacijah, ko so bolečine res hude, ali pa pri kroničnih bolečinah. Njihovo delovanje je hitro in uspešno, stranskih učinkov pa ne povzročajo tudi pri dolgotrajnem nadzorovanem jemanju.

Ta zdravila pa imajo vendarle neprijetno lastnost, saj pri dveh tretjinah pacientov povzročajo zaprtje, pri vsakem tretjem bolniku pa se pojavi v začetku jemanja utrujenost, slabost ali bruhanje. Strah, da jemanje opijatov pomeni že zasvojenost, je večinoma neosnovan. »Zasvojenosti pri pravilnem jemanju zdravil skoraj ni nikoli,« trdijo zdravniki.

Na žalost vsa ta zdravila še ne pomenijo, da bodo bolečine izginile. Medtem ko pri glavobolu pri nekom učinkuje že ena sama tableta, pri drugem tudi več tablet ne pomaga in so bolečine prav tako hude kakor poprej. Znanstveniki so že odkrili gene, ki povzročajo, da se ljudje različno odzivajo na protibolečinska sredstva, čeprav prevladuje mnenje, da igra dedna zasnova za različno občutljivost za protibolečinska sredstva le majhno vlogo. Večji vpliv imajo drugi dejavniki, kot so vrsta in trajanje bolečine ter zdravstveno stanje pacienta.

Tristopenjski postopek

Zdravniki se ne lotevajo bolečin samo s klasičnimi sredstvi. Mnogokrat uporabljajo zdravila, ki se uporabljajo za druge namene. Tako vbrizgavajo mamila na primer pri akutnih bolečinah v hrbtu ali pa predpisujejo antidepresive pri kroničnih bolečinah. Dodatno uporabljajo zdravniki še nemedicinske ukrepe, kot so fizioterapija, akupunktura ali protibolečinski trening. To sicer ni poceni stvar, toda prav pri kroničnih bolečinah pomagajo hitreje in bolje kot sama zdravila proti bolečinam.

Že leta 1986 je Svetovna zdravstvena organizacija WHO predpisala postopek jemanja zdravil za osebe z močnimi bolečinami, ki se pojavijo pri rakavih obolenjih. Ta postopek je tristopenjski. Na vsaki stopnji se lahko predpiše drugačno zdravilo, če zdravilo s prejšnje stopnje ne učinkuje dobro. Na drugi stopnji se tako lahko že uporabi kombinacija neopijatov in lažjih opijatov. Tretja stopnja pa omogoča sestavo neopijatov z močnimi opijati, kot so morfij, metadon, fentanil, hidromorfon in podobno. Na vsaki stopnji lahko zdravnik predpiše tudi druga ustrezna zdravila, kot so antidepresivi, pomirjevala ali antiepileptiki. Z leti se zdravniki niso zelo strogo držali teh predpisov. Pri močnih bolečinah pri tumorjih pogosto opuščajo drugo stopnjo in takoj predpišejo močne opijate. Terapevti pa danes uporabljajo to tristopenjsko shemo tudi že pri drugih vrstah bolečin, kot so kronične bolečine v hrbtu ali vnetje živcev.

 

Nedeljski dnevnik, 21. september 2011