Simptomi in znaki

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) je 1 do 3 tedne. Po inkubacijski dobi poteka bolezen v dveh fazah. Prva faza traja do enega tedna in se kaže z gripi podobnimi simptomi in znaki, kot so vročina, glavobol, slabo počutje, utrujenost, bolečine (v udih, trebuhu, mišicah), driska. Po prvi fazi sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol. Druga faza se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Pri posameznikih se kaže različno. Lahko pride do meningitisa (vnetje možganskih ovojnic), ki se kaže z vročino, vrtoglavico, glavobolom, slabostjo, bruhanjem, fotofobijo, otrdelostjo vratu. Praviloma bolniki okrevajo brez trajnih posledic; neposredne smrtne nevarnosti ni. Za meningoencefalitis (encefalitis pomeni vnetje možganov) je značilno, da imajo bolniki poleg znakov meningitisa še težave, ki so odraz vnetja možganskega tkiva. To so motnje spanja – zaspanost, motnje zavesti (v hudi obliki koma), motnje govora, mišljenja, nistagmus (nehotni ritmični gibi oči), tremor – največkrat prstov in jezika. Tretja oblika je meningoencefalomielitis (bolezen podobna poliomielitisu), pri katerem se simptomom in znakom meningoencefalitisa pridružijo še znaki, ki so odraz vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov (paralize) in/ali dihalnih mišic.

Približno 60 odstotkov okuženih z virusom ne razvije kliničnih znakov bolezni. Pri nekaterih ostanejo trajne posledice, ki se kažejo s ponavljajočimi se glavoboli, paralizami, motnjami koncentracije. Približno en odstotek okuženih ljudi umre.

Kaj lahko storimo sami

Da bi se zaščitili pred klopi, je smiselno upoštevati navodila in ukrepe, kot so uporaba primerne obleke (oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli) ter kemičnih sredstev za odganjanje mrčesa – repelentov (na trgu so na voljo v obliki mazil, razpršil, gelov, losjonov itd.). Z njimi se namažemo po razkriti koži (nikakor ne na sluznice – oči, usta, nos) in/ali jih popršimo po oblačilih. Na voljo so tudi elektronski odganjalci, ki si jih pripnemo na obleko in oddajajo visoke zvočne frekvence, kar odganja klope. Strokovnjaki opozarjajo, da repelenti niso 100-odstotno učinkoviti, saj nekateri ljudje dobijo klopa kljub uporabi repelentov, delovanje repelentov je časovno omejeno.

Najbolje je, če se zaščitimo z obleko in repelenti, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.

Najzanesljivejša zaščita je cepljenje

Cepljenje ponuja zanesljivo zaščito pred KME veliki večini (več kot 90 odstotkom) cepljenih. Cepijo se lahko vsi ne glede na osnovne bolezni (izjema so le nekatera nevrološka obolenja) in starost; od otrok od enega leta starosti naprej pa vse do starostnikov.

Inštitut za varovanje zdravja priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let, po 60. letu pa znova po en odmerek na tri leta. Če začnemo cepljenje pozneje, denimo v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. Cepljenje poteka na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.

Kristina Križnar, dr. med., je zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Vir: Dnevnik