Medtem ko je privatizacija v polnem teku, Slovenska odškodninska družba in izbrani finančni svetovalci pa k nakupu slovenskih podjetij snubijo potencialne investitorje, se krepijo tudi pričakovanja domačih vlagateljev ter s tem tečaji na Ljubljanski borzi.
A čeprav so bili v zadnjih nekaj letih tuji vlagatelji praktično edini kupec delnic slovenskih podjetij, so glavno vlogo na domači borzi v zadnjih mesecih znova prevzeli mali vlagatelji. Tako delež tujcev v tržni kapitalizaciji delnic praktično od oktobra lani ostaja nespremenjen pri okoli 14,9 odstotka. Decembra lani se je delež tujih vlagateljev nekoliko zvišal, a so januarsko rast tečajev, ko je bila Ljubljanska borza celo ena najdonosnejših na svetu, izkoristili za delno unovčevanje dobičkov. Čeprav sta odstop predsednice vlade in zadnja politična nestabilnost negativno vplivala tudi na dogajanje na domači borzi, je indeks najpomembnejših borznih podjetij SBI TOP ob nekoliko povečanem prometu letos pridobil že 14 odstotkov vrednosti, pri čemer je bila rast vrednosti delnic številnih podjetij še bistveno višja.
Namesto novih prihodov se vrstijo odhodi
»Prebujanje slovenskega trga kapitala vsekakor vliva upanje, vendar je zdaj čas, da se znova resno vprašamo o prihodnjem razvoju našega trga kapitala. Z očiščenjem bančnih bilanc smo državo resetirali. Toda zdaj bi bilo treba poskrbeti tudi za vzpostavitev takšnega okolja, da bo borza postala kraj, kjer bodo lahko podjetniki zbrali potreben denar za rast svojih podjetij in uresničitev projektov,« ocenjuje predsednik uprave KBM Infonda Matjaž Lorenčič. V zadnjih letih se je sicer na Ljubljansko borzo uvrstila le peščica novih podjetij. Poleg Save Re zgolj še Alta Skupina, Datalab, Unior, holding AG (nekdanja Agrogorica) in Nova KBM, v katero je svoje prihranke vložilo okoli 110.000 državljanov. Toda z izjemo Save Re so vse druge omenjene delnice popolnoma nelikvidne, država pa je konec lanskega leta Novo KBM ponovno nacionalizirala. Bistveno daljši pa je nabor podjetij, ki so v zadnjih letih zapustila borzo. Poleg številnih holdingov, ki so končali v stečaju, še vse investicijske družbe (te so se preoblikovale v vzajemne sklade), Etol, NKBM, Abanka, Alpos, DZS, Merkur, Lesnina, Swaty, Comet...
Po končani privatizaciji bo Ljubljansko borzo doletel nov val umikov podjetij z borze. S prodajo Telekoma Slovenije, Mercatorja, Heliosa, Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Letrike, Žita in Intereurope bi se tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi znižala za okoli 1,8 milijarde evrov, na le še 4,1 milijarde evrov. Privatizacija teh podjetij pa bo pomenila tudi krepak udarec za likvidnost na Ljubljanski borzi, ki je tudi eden ključnih razlogov, zakaj se slovenski trg kapitala ne znajde na radarju mednarodnih portfeljskih vlagateljev. Samo z delnicami omenjenih osmih podjetij je bila namreč lani sklenjena skoraj četrtina vsega prometa z delnicami na Ljubljanski borzi. »Še nekaj let bo po vsej verjetnosti trg aktiven, dolgoročno pa bo nujna še večja povezava z dunajsko borzo,« ocenjuje predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa in priznava, da v kratkem novih uvrstitev na borzo ni pričakovati. »Dolgoročno ne vidim razloga, zakaj nekatere večje domače skupine, kot denimo Hidria in Kolektor, denarja za nove projekte ne bi iskale tudi prek borze. Toda trenutno čas za prve javne prodaje delnic ni primeren, saj se podjetja ukvarjajo z zniževanjem stroškov in konsolidacijo, lastniki pa v trenutnih razmerah za svoja podjetja ne bi mogli dobiti želene kupnine,« dodaja Šketa. Po njegovih ocenah pa bi država vseeno lahko nekatera strateška podjetja delno privatizirala prek borze in postopno znižala svoje lastništvo. Kot primere navaja predvsem Pošto Slovenije in energetska podjetja, ki bi bila po njegovih ocenah zanimiva tudi za domače in tuje investitorje.
Rast tečajev zvišala tudi vrednotenja
Zaradi zadnje rasti tečajev so se posledično zvišala tudi vrednotenja delnic slovenskih podjetij, vendar večina še vedno kotira pri nižjih večkratnikih kot njihovi tuji konkurenti. Ker so vlagatelji v vrednost delnice Telekoma vključili tudi del prevzemnih pričakovanj, ta kotira pri podobnih vrednotenjih kot večji evropski telekomunikacijski operaterji. Toda na drugi strani Telekom še zdaleč ne dosega dobičkonosnosti poslovanja svojih konkurentov, saj je njegov donos na kapital v povprečju kar polovico nižji, marže iz poslovanja pa okoli desetino. Podobno je tudi pri Aerodromu Ljubljana. Toda pri upravljalcu brniškega letališča je treba upoštevati, da so v ceno delnice vključena tudi pričakovanja o izplačilu visokih dividend. Pred privatizacijo bo namreč Aerodrom predvidoma izplačal za okoli 35 milijonov evrov dividend oziroma 9,16 evra za delnico.
Popolnoma drugačna je zgodba pri Cinkarni Celje in Krki, ki sta nadpovprečno dobičkonosni, vendar njuni delnici kljub temu kotirata pri nižjih večkratnikih dobička, prihodkov, kapitala in dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Pri nižjih večkratnikih kot njihovi konkurenti kotirajo tudi delnice Petrola, Letrike, Žita in Intereurope, vendar razhajanja v veliki meri pojasni nižja donosnost njihovega poslovanja. Večjih odstopanj pri vrednotenjih pa ni pri Zavarovalnici Triglav in Savi Re, ki kotirata pri 7,5- oziroma 12-kratniku letnega dobička. Med pomembnejšimi družbami na Ljubljanski borzi, ki so lani poslovale z dobičkom, pri najvišjih vrednotenjih kotira Luka Koper, saj vrednost njene delnice lanskoletni čisti dobiček presega kar 30-krat, EBITDA pa 6-krat.