Predstavnik samooklicanih oblasti v regiji Doneck Denis Pušilin je dan po referendumu o neodvisnosti danes novinarjem dejal, da se »v Ljudski republiki Doneck« predsedniške volitve »ne bodo zgodile«, prihodnji teden pa ne bodo pripravili referenduma o priključitvi Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je dejal, ima sedaj mandat ljudi, potem ko je 89 odstotkov udeležencev v nedeljo na referendumu podprlo neodvisnost. Udeležba je bila po njegovih besedah 75-odstotna.

Referenduma o priključitvi Rusiji niso izključili

Tiskovni predstavnik separatistov v Lugansku Vasilij Nikitin je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti danes prav tako dejal, da prebivalci »Luganske narodne republike« ne bodo sodelovali na volitvah.

Dodal je še, da se bodo s prošnjo za mednarodno priznanje svoje republike obrnili na Združene narode in mednarodno skupnost. Ni pa izključil možnosti priprave referenduma o priključitvi Rusiji. »Izredno pomembna vprašanja morajo obravnavati vsi prebivalci. Če bo sprejeta taka odločitev, bo v skladu z njo aktivirana volja naroda,« je še dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Kazenski seznam razširili na 61 oseb

Na kazenskem seznamu, ki so ga že večkrat razširili, je sedaj 48 predstavnikov ruskih oblasti in proruskih struktur na Krimu, odgovornih za kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Po novem bodo tako seznam razširili na 61 oseb.

Ministri so tokrat spremenili pravno podlago za sankcije, kar omogoča tudi kaznovanje podjetij na Krimu. Z zamrznitvijo premoženja bodo po navedbah virov v Bruslju kaznovali dve podjetji s Krima, ki ju je Rusija nacionalizirala po priključitvi polotoka in tako nezakonito zasegla njuno premoženje.

Zavrnili »tako imenovani« referendum

Zunanji ministri EU so sicer že ob prihodu na zasedanje izpostavili pomen izvedbe demokratičnih predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja in zavrnili »tako imenovani« referendum o neodvisnosti na vzhodu Ukrajine kot nezakonit in v nasprotju z mednarodnimi standardi.

Vodja britanske diplomacije William Hague je ob tem poudaril, da bo odnos Rusije do ukrajinskih volitev narekoval odločitve o uvedbi gospodarskih sankcij proti Rusiji. Sprožilca za uvedbo teh sankcij unija sicer ne želi opredeliti, a poudarja, da jih je pripravljena uvesti v primeru nadaljnje destabilizacije Ukrajine.

V dialog vključeni tudi predstavniki vzhodnih ukrajinskih regij

Zasedanja se je udeležil tudi predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Didier Burkhalter, ki je poročal o načrtu za obnovitev vsestranskega dialoga v Ukrajini. Povedal je, da se bo ta teden začel niz sestankov ukrajinske vlade in parlamenta ter predstavnikov regij.

Vlada v Kijevu je po njegovih besedah pristala na to, da bo te sestanke usmerjal nemški diplomat Wolfgang Ischinger. Predsedujoči Ovse ne pričakuje, da bi v pogovorih sodelovale oborožene skupine, a poudarja potrebo po tem, da so v dialog vključeni tudi predstavniki vzhodnih ukrajinskih regij.

Novi spopadi

V mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine so davi izbruhnili novi spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je v mestu zgodaj zjutraj odjeknilo več močnih eksplozij.

Separatisti so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa obstreljevali televizijski stolp, je na svojem profilu na Facebooku sporočil ukrajinski notranji minister Arsen Avakov. Po njegovih navedbah v napadih ni bilo mrtvih ali ranjenih. Avakov je separatistom očital, da so se skrili v stanovanja civilistov.

Ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti je poročala, da so ukrajinske vladne enote napadle nadzorne točke upornikov na vhodu v mesto. Signal mobilne telefonije je moten, poroča dpa. Mesto s 125.000 prebivalci je v rokah separatistov, ukrajinska vojska pa skuša znova prevzeti nadzor nad njim s protiteroristično operacijo.

V regiji Doneck pa so po poročanju tamkajšnjega radia ugrabili novinarja do Kremlja kritičnega ruskega časnika Nova Gazeta Pavla Kanjigina. Novinar je ponoči več kolegom poslal sporočilo SMS s klicem na pomoč, zdaj pa njegov telefon ni več dosegljiv, poroča dpa.

''89,07 odstotka volivcev je glasovalo za''

Na nedeljskem referendumu v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je za neodvisnost po navedbah separatistov glasovalo 89 odstotkov volivcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"89,07 odstotka volivcev je glasovalo za, 10,19 odstotka proti. To lahko štejemo za končni rezultat," je na novinarski konferenci v Donecku dve uri po zaprtju volišč sporočil vodja volilne komisije, ki so jo vzpostavili proruski separatisti, Roman Ljagin. Pojasnil je še, da je bila udeležba na referendumu 75-odstotna.

V Lugansku je izide referenduma sporočil podpredsednik volilne komisije Aleksander Maličin. Kot je dejal, je za neodvisnost glasovalo skoraj 96 odstotkov vseh volivcev, pri čemer je bila bila udeležba na nedeljskem referendumu 81-odstotna.

EU izpostavlja pomen volitev 25. maja in zavrača referendum

V EU izpostavljajo pomen predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja in zavračajo "tako imenovani" referendum o neodvisnosti, ki so ga v nedeljo izvedli na vzhodu Ukrajine, kažejo izjave zunanjih ministrov ob prihodu na sestanek v Bruslju. Velika Britanija poudarja, da bo odločitev o gospodarskih sankcijah odvisna od odnosa Rusije do volitev.

Predsedniške volitve v Ukrajini 25. maja bi lahko bile najpomembnejši trenutek, je pomen ljudskega glasovanja ponazorila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton.

Tudi britanski zunanji minister William Hague je izpostavil pomen izvedbe volitev 25. maja in ob tem poudaril, da bo odnos Rusije do teh volitev narekoval odločitve unije o gospodarskih sankcijah.

Podobno sta v soboto poudarila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, ki sta zapretila s posledicami, če se bo zaradi Rusije zataknilo pri izvedbi predsedniških volitev 25. maja.

Ministri so sicer danes ob prihodu na zasedanje ponovili znano stališče unije, da je "tako imenovani" referendum o neodvisnosti na vzhodu Ukrajine nezakonit in da ga članice unije ne priznavajo.

(Foto: Reuters)

Rusija bo izid referenduma spoštovala

Rusija je danes sporočila, da bo spoštovala voljo prebivalcev vzhodne Ukrajine, ki so na nedeljskih referendumih v regijah Doneck in Lugansk podprli neodvisnost regij. V Moskvi so dodali, da pričakujejo dialog med separatističnima regijama in Kijevom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kremelj je v sporočilu za javnost še izrazil pričakovanje, da "bo uresničevanje izidov referenduma v praksi potekalo civilizirano, brez nasilja in z dialogom med predstavniki Kijeva, Donecka in Luganska".

Kot posrednik med temi tremi stranmi bi bila po mnenju Rusije primerna Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, še poročajo tuje tiskovne agencije.

Turčinov: Referenduma v Donecku in Lugansku propagandna farsa

Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je danes referenduma v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine označil za propagandno farso, katere namen je prikritje umorov, ugrabitev in drugih zločinov.

"Farsa, ki jo teroristi separatisti imenujejo referendum, ni nič drugega kot propaganda za prikritje umorov, ugrabitev, nasilja in drugih hudih zločinov," je v parlamentu izjavil Turčinov. Po njegovih besedah bo edina "pravna posledica" nedeljskih referendumov, da bodo tisti, ki so ga sklicali, privedeni pred roko pravice.

Turčinov se je sicer zavzel za "nadaljevanje dialoga s tistimi na vzhodu Ukrajine, ki nimajo krvi na rokah in so pripravljeni braniti svoje cilje na legitimen način", povzema francoska tiskovna agencija AFP.