»To je fantastično. Poseben dan zame. Fantje so mi na najlepši način čestitali za rojstni dan. Fantastična ekipa,« se 37-letni Kanadčan Svein Tuft kar ni mogel zahvaliti kolegom iz avstralske ekipe Orica GreenEdge, potem ko ga je spustila predse, da je prvi prevozil ciljno črto 21 kilometrov dolge uvodne preizkušnje 97. Giro d'Italia v Belfastu na Severnem Irskem. Po zaslugi najboljšega časa devetčlanske zasedbe je tudi oblekel rožnato majico vodilnega. Veteran, znan tudi po svoji skromnosti, ki smo jo bolje spoznali tudi na lanski uvodni etapi dirke Po Sloveniji, kjer je Tuft prav tako oblekel rumeno majico, bi rojstni dan lahko spremenil v dan zmage.
Zmaga avstralske zasedbe ni presenečenje. Štirje člani Orice Brett Lancaster (zmagovalec zadnje etape lanske dirke Po Sloveniji v Novem mestu), Luke Durbridge, Michel Hepburn in Tuft so lani privozili srebro v ekipni vožnji svetovnega prvenstva v Firencah. Z zmago so se tako maščevali prvakom Omega Pharma, saj so jih premagali za pet sekund. Razplet prvega dne je zelo pomemben za njihova sprinterjaa Avstralca Michaela Matthewsa in Omeginega dedka Alessandra Petacchija. Med njima bo potekal najostrejši dvoboj za rožnato majico v naslednjih dneh, saj bodo vrstni red krojili nagradni odbitki sekund. Najboljše izhodišče med največjimi favoriti za skupno zmago ima Kolumbijec Rigoberto Uran z Omego. Nič slabšega izhodišča nima Avstralec Cadel Evans, saj je z BMC za Orico zaostal le sedem sekund. Tinkoff Saxo (Roche, Majka, Rogers) so zaostali za 23 sekund.
V 38 sekundah zaostanka je na šestem mestu, kar je zelo soliden začetek, na paradi kolesarske estetike in uigranosti bera Astane. Bila je ena redkih ekip, ki je skozi celotno traso ob fantastični kulisi koridorja številnih navijačev odpeljala vseskozi s celotno devetčlansko zasedbo. Jani Brajkovič in Borut Božič, vozita številki 4 in 6, sta veliko prispevala z narekovanju ritma. Ko sta bila na čelu, je imel nekajkrat težave v zavetrju tudi njihov kapetan Michele Scarponi. Izkupiček je dober. Tekmec Ivan Basso s Cannondale je zaostal 13 sekund, Kolumbijec Nairo Quintana z Movistarjem 17, Španec Joaquin Rodriguez s Katjušo pa je v primerjavi z Astano izgubil skoraj minuto. Slednji je imel nemara največ smole zaradi plohe. Tudi ekipi Lampre (17. čas) vreme ni bilo preveč naklonjeno, a od Jana Polanca (številka 107), Damiana Cunega in Przemislava Niemeca nihče ni pričakoval presežka. Jan Polanc je tretji najmlajši na dirki, potem ko je ravno v torek na Severnem Irskem ugasnil 22 svečk na torti. Zanimivo, da 38 kolesarjev, vsi rojeni leta 1989 in mlajši, lovi tudi belo majico najboljšega mladega kolesarja.
Pravi titanik (start Gira je bil pred simbolom Titanika, saj so v Belfastu zgradili to najbolj znamenito ladjo na svetu) je doživela ekipa Garmin. Samo ena napaka enega kolesarja na ravnem odseku ceste je bila dovolj, da je na tleh končalo pol ekipe in razblinilo sanje njihovega irskega favorita Daniela Martina in tudi Kanadčana Ryderja Hesjedala, zmagovalca Gira 2012. Martin je moral z zlomljeno ključnico odstopiti, Hesjedal pa ima več kot tri minute zaostanka že po 21 kilometrih.
V Giantu z Luko Mezgecem (številka 175) so malce upali, da bi zaostanek še nadejal oblačenje rožnate majice Marcela Kittla v naslednjih dneh. Mezgečeva zasedba je odpeljala zelo solidno, dosegla deveti čas, vendar 56 sekund zaostanka za Orico ne obeta velikih možnosti, da bi nemški sprinter ujel toliko odbitnih sekund, da bi bil še v igri za rožnato majico. »Šlo je bolje od pričakovanj. Lani smo bili predzadnji,« se je najprej pošalil Luka Mezgec. »Odpeljali smo brez velikega tveganja, nismo zalagali ovinkov, naša prioriteta je današnji sprint. Mislim, da bo kar nekaj ekip, ki bodo pomagale nadzirati morebitne ubežnike, bo pa vsekakor zelo nervozno. Tudi zaradi mokrih cest. Sicer pa je vzdušje v ekipi vrhunsko. Smo kot na počitnicah,« dodaja. Niso edini, ki se bojijo nepredvidljivega irskega vremena in s tem lumpastega Gira, čeprav so profili v potni knjigi skoraj ravnina. Na današnji razmeroma dolgi etapi (218 kilometrov) je najvišji gorski cilj zgolj na višini 261 metrov, veter in kakšen padec pa lahko kolono povsem razbijeta. Nedeljska etapa na Irskem do Dublina bo po trasi že bolj pestra. In kako med 198 kolesarji iz 22 ekip, kjer je 59 Italijanov, 18 Francozov, 17 Nizozemcev, 15 Belgijcev, 14 Kolumbijcev, 13 Avstralcev, 12 Špancev, 7 Nemcev in 5 Rusov, vseh pa iz 31 držav, vidi vzdušje eden od četverice Slovencev? »Vzdušje je zares fenomenalno. Že dopoldne so bile ulice polne navijačev, vse je v rožnatem, vidi se organizacija italijanske estetike in dovršenosti. Ljudje ustavljajo, nas fotografirajo, navijajo. Belfast živi za Giro,« opisuje Mezgec.