Gimnazijec Jure Dostal in bodoči računalniški tehnik Domen Turek, 18-letnika, ki se poznata že od malih nog, sta že v osnovni šoli v popoldanskem času posnela kakšen video, lani pa sta to pridobljene znanje usmerila v podjetniško priložnost. Dopoldneve tako še vedno preživljata v šolskih klopeh, popoldneve pa posvečata podjetju Moj podjetnik in produkciji videospotov za podjetja. Tako strankam ponujata video na daljavo, kar pomeni, da jim ni treba snemati videospota, saj material odkupita iz spletnih videobaz, nato pa ga zmontirata po željah naročnika.
Začela z mladostniško energijo in mislijo »če uspe, uspe«
»Jure režira videospote in snema filme, jaz pa sem se našel v informacijski tehnologiji in se izobraževal na področju izdelave spletnih strani, optimizacije in programiranja. Kmalu vidiš, da se da s pomočjo ljudem oziroma podjetjem tudi nekaj zaslužiti,« o ugotovitvah, ki so ju pripeljale na podjetniško pot, pravi Domen. V manj kot letu dni sta tako poleg formalnega znanja, ki ga pridobivata vsak v svoji šoli, pridobila ogromno izkušenj in znanja s terena, hkrati pa spoznala ogromno ljudi, ki jima pomagajo sklepati nove posle in razvijati podjetje. Začetek je bil namreč bolj kot ne komičen, pravita. »Prvo stranko sva pridobila brez referenc in brez predstavitvene spletne strani. Vse je temeljilo na obljubah. S ponosom poveva, da ima naročnik danes izjemen predstavitveni video njegove vinogradnice,« se spominjata dijaka, ki sta se posla lotila z mladostniško energijo in mislijo »če uspe, uspe«.
Na vprašanje, kako jima uspeva usklajevati šolske in poslovne obveznosti, odgovarjata, da sta se zdaj takšnega tempa že privadila. Do 14. ure sta v šoli, potem pa se preselita v pisarno, kjer ostaneta do 22. ure. »Kakšno minuto nameniva tudi šoli. Ko je seveda potrebno. A res ni lepšega kot energija, ki te prevzame, ko stopiš v pisarno in komaj čakaš, da izpelješ kak nov projekt ali realiziraš idejo, ki se ti je porodila v šoli,« navdušeno pripoveduje Domen.
Z resnejšim pristopom se je dvignila tudi kakovost storitev
Tako je podjetništvo iz začetne želje po pridobivanju novih izkušenj preraslo v resen posel. »Zdaj imava v najemu lastne pisarne, naročniki so redni in vse resneje zahajava v podjetniške vode. In zaradi tega opažava tudi neverjeten dvig kakovosti najinih storitev. Spoznala sva res ogromno ljudi in se naučila veliko o marketingu in komaj čakava, da vidiva, kaj sledi,« sta dejala dijaka podjetnika, ki bi kljub rosnim letom rada uspela na samostojni podjetniški poti, morda tudi s katero od drugih idej, ki se jima porajajo v glavi.
Niso pa vsi njuni vrstniki tako aktivni in ambiciozni, ugotavljata dijaka, ko ju povprašamo, ali so tudi kakšni drugi njuni sošolci že poskusili kaj podobnega. Pravita, da jih večina za zdaj še meni, da bo služba prišla sama od sebe. »Če obstajata kje Domen2 in Jure2, bi ju z največjim veseljem spoznala in z njima popila pivo. Glede zaposljivosti se nama zdi, da je veliko lažje, če si svojo pot izbereš sam, kot pa če ti jo izbere sistem. V današnjih časih si pri iskanju službe težko izbirčen. To pa ne pomeni, da ne moreš početi tistega, kar si zares želiš,« na realnih tleh stojita 18-letnika, ki sta, kljub temu da bi lahko srednješolske dni preživljala brez dodatnih obveznosti, sprejela odgovornost in se odpovedala brezskrbnim popoldnevom.
Ali se jima bo to splačalo, bosta vedela čez nekaj let, pravita, prepričana pa sta, da se izkušnje iz podjetništva in pridobivanje formalnih znanj odlično prepletajo in dopolnjujejo. »Resnično sva se naučila javnega nastopanja ter razpolaganja s sredstvi, ki jih imaš na voljo. S tistim, kar imaš, moraš narediti najboljše, kar lahko. To nama zelo prav pride v šoli, ko moraš pred tablo delovati, kot da si se za govorni nastop pripravljal dva tedna, v resnici pa si tekst spisal pred eno uro,« povesta malce v šali, malce zares.