Zavrtimo čas naprej. Osemdeset let pozneje. Američane je pretresel – in jih še vedno pretresa – zasebni avdio posnetek pogovora med Donaldom Sterlingom, lastnikom moštva Los Angeles Clippers, in njegovim »mešanim« dekletom (črnske in mehiške krvi) o njeni objavi instagram fotografije z Magic Johnsonom. Magic Johnson, Michael Jordan, Snoop Dogg in celo predsednik Barack Obama (z obiska v Maleziji) so obsodili »neverjetno žaljive in rasistične izjave«. Obama pa je še dodal:  »Kadar hočejo nevedne množice razglašati svojo ignoranco, ti ni treba storiti prav nič. Le pustiš jim, da govorijo.«

Kaj torej rasistični škandal, ki pretresa ZDA, pove o razliki med »svobodnim izražanjem mnenj« in stalinistično »samokritiko«?

Prvi spontani odgovor bi bil seveda: za razliko od totalitarnih režimov imamo v zahodnih demokracijah vsi pravico do svobodnega izražanja – celo opozicijskih mnenj. Ali kot je to povzel Obama: »Le pustiš jim, da govorijo.« Za razliko od zahodnega »svobodnega izražanja mnenj« je bil cilj stalinistične »samokritike« okrepiti partijo, kar je med drugim vodilo v čistke, ko so ljudje sami sebe obtoževali prestopkov, ki jih niso nikoli zagrešili. V tem pogledu je Stalinov odgovor H. G. Wellsu skrajno ciničen.

Po drugi strani pa je Stalin v resnici verjel, da je »samokritika« potrebna. V pismu nekemu drugemu pisatelju, Maksimu Gorkemu, Stalin zapiše: »Ne moremo brez samokritike. Preprosto ne moremo, Aleksej Maksimovič. Brez samokritike so stagnacija, korupcija aparata, razraščanje birokracije in spodkopavanje ustvarjalne pobude delavskega razreda neizogibni.«

Ta drugi, zgolj na videz nelogičen odgovor gre brati dobesedno: ni razlike med »svobodnim izražanjem mnenj« in »samokritiko«, v kontekstu nedavnega rasističnega škandala oba služita višjemu cilju. Ni si tako težko zamisliti Obame, ki reče: »Ne moremo brez svobode govora. Preprosto ne moremo, Donald. Brez svobode govora bi bili stagnacija, korupcija aparata, razraščanje birokracije in spodkopavanje ustvarjalne pobude delavskega razreda neizogibni.«

Ja, Donald Sterling je rasist, o tem ni dvoma. In ja, vsak tak sovražni govor je treba obsoditi. Toda tisto, kar se skriva pod to obsodbo, je globoko zakoreninjena dvoličnost ne le med igralci lige NBA, ki so vsa ta leta del tega istega sistema, ampak tudi v sistemu samem, ki ga pooseblja sam Obama in ki je po zaslugi večdesetletne rasistične politike oddajanja domov ljudem, kot je Sterling, dovolil prerasti v nepremičninske mogotce. Lahko bi celo parafrazirali ameriškega predsednika in rekli: »Kadar hočejo nevedne množice razglašati svoj rasizem, ti ni treba storiti prav nič, dokler ne govorijo o ekonomiji.«

Ali ni NBA – in enako evropski nogomet, kjer je večina najboljših igralcev »mešanih«, kot Donaldovo dekle – le maska, ki skriva v naših zahodnih kulturah še vedno tleči rasizem? In po drugi strani, ali ni ravno Obama na čelu državne ekonomije, v kateri četrtina Afroameričanov živi pod mejo revščine, podobno kot leta 1968? Kako to, da vsi skočijo v zrak zaradi rasista Donalda, nikogar, vključno s temnopoltimi igralci, pa ne zmoti, da »je v priporu, zaporu, na pogojnem izpustu ali pogojno obsojenih več Afroameričanov, kot jih je bilo sužnjev leta 1850, desetletje pred začetkom državljanske vojne«?

Če se vrnemo k pustolovščini H. G. Wellsa v ZSSR. Sterlingovo »razglašanje ignorance« služi istemu namenu kot najostrejša stalinistična »samokritika«: medtem ko ljudje tekmujejo, kdo ga bo ostreje obsodil, lahko predsednik Obama krepi svoj položaj in še naprej vodi gospodarstvo v korist enega odstotka Američanov.

Tu bi lahko tvegali in Donaldove besede na dekletovo vprašanje: »Ti bi torej rad, da sovražim temnopolte?« vzeli zares: »Nočem, da jih sovražiš. Prav to počnejo ljudje – takoj obrnejo stvari. Hočem, da jih imaš rada – zasebno. Vse svoje življenje, vsak dan si lahko z njimi. Vsak dan svojega življenja.«

Ja, točno to bi morali storiti danes. Namesto da se pridružujemo javni obsodbi, razmislimo raje, ali smo sposobni zasebno, vse svoje življenje, vsak dan, živeti z njimi. Spoštovani Obama, zakaj ne bi rekli raje kakšne o Afroameričanih v zaporih. In o ekonomiji.