»V tako dobri zasedbi, kot je Astana tokrat, še nisem vozil. Morda je naša ekipa po moči podobna le tisti z Janijem Brajkovičem in Aleksandrom Vinokourovom na Touru 2012. Ne samo Michele Scarponi, ki je seveda v vlogi potencialnega zmagovalca Gira. Tu so tudi Landa, Aru, Brajko in Tiralongo. Temu primerno visoke so znova ambicije Astane in zato zelo jasne. Predvidevam, da me zato čaka zelo zahtevna naloga. Sem z največ izkušnjami na terenih v dežju in slabem vremenu, ki se obetajo prve dni na Irskem. Torej, če bo treba Scarponija in druge voditi spredaj, bom težko kaj več zase postoril v zaključkih etap,« pred današnjim popoldanskim začetkom 97. izvedbe italijanskega Gira v Belfastu razmišlja Borut Božič.
S temi besedami je 33-letni Idrijčan s svoje plati navrgel nekaj detajlov, ki bodo lahko odločili zmagovalca, ki bo 1. junija na Velikem trgu v Trstu v zrak dvignil zlato lovoriko Neskončnost. Poleg Scarponija kot največjega favorita večina poznavalcev omenja Avstralca Cadela Evansa (BMC), Španca Joaquina Rodrigueza (Katjuša) ter Kolumbijca Rigoberta Urana (Omega) in Naira Quintano (Movistar). Avstralcu je Giro namesto Toura, kjer je zmagal 2011, izbrala kar ekipa. Vrhunsko pripravljenost je dokazal na dirki Po Trentinu.
Uran je bil lani drugi na Giru za Vincenzom Nibalijem, ki je štartno številko ena zaradi ambicij na Touru predal Scarponiju. In se iz Skya preselil v belgijsko Omega Pharma. Quintana je moral na lanskem Touru priznati premoč le Chrisu Froomu. Rodriguez je bil kar trikrat na zmagovalnem odru na zadnjih štirih tritedenskih dirkah, na katerih je nastopil. Na Giru 2012 (drugi za Hesjedalom), Vuelti 2012 (tretji za Contadorjem in Valverdejem, leta 2013 je bil četrti) in na Touru 2013 (tretji za Froomom in Quintano). Ob tem ga je na svetovnem prvenstvu ugnal le Rui Costa.
»Verjetno je že čas zame,« pravi Joaquim Rodriguez - Purito. »Take dirke se vozijo iz dneva v dan in treba je izkoristiti vsak trenutek. Ena stvar, ki sem se jo naučil, je, da se ne smeš vdati niti za trenutek, sicer si drugi. Tudi 16 sekund je dovolj, da izgubiš, in to se mi je (na Vuelti 2012, op. p.) zgodilo, ko sem najmanj pričakoval. To je šport, kjer dva in dva ni štiri. Slab dan je skoraj nemogoče nadoknaditi in zmagati,« pojasni filozofijo tritedenske dirke.
V sicer zelo kompleksno in uravnoteženo zastavljeni celotni tritedenski trasi (3445 km), s tremi maratonskimi etapami, daljšimi od 230 kilometrov, desetimi etapami s ciljem na klanec, izrazito gorskim zadnjim tednom, tremi vmesnimi dnevi počitka (zato izjemoma z dovoljenjem UCI start dan prej) in skupno 75 kilometri posamične vožnje na čas lahko odloči le slab dan, smola, slab zadnji kilometer... »Ključ uspeha? Na Irskem se Giro ne bo dobil, lahko pa se bo izgubil. To bodo nepredvidljivi kilometri,« opozarja Nairo Quintana, ki napoveduje zelo izenačeno in odprto tritedensko dirko. Ni ene ali dveh dominantnih ekip, ki bi lahko dolge dni kontrolirali potek in narekovali taktični ritem.
Organizatorji so že za današnji prvi dan v program uvrstili ekipno vožnjo na čas (21 km). Obetajo se razlike do ene minute. To je specifična disciplina, kjer bodo v ospredju Sky, Omega, Tinkoff, Orica, Movistar in tudi Astana. Najhitrejši iz zmagovite ekipe lahko obleče rožnato majico. Mimogrede, končnih deset minut zaostanka v Trstu še lahko obeta uvrstitev med deseterico, na kar glasno računa eden od kolesarjev iz druge vrste favoritov Robert Kišerlovski (Trek), Rečan, ki je zrasel v novomeški Adrii Mobil.
Giro seveda ni samo bitka za rožnato majico, katere glavni sponzor je proizvajalec sladkarij. Na vsaki etapi je še nekaj vmesnih bitk za sprintersko rdečo majico, belo mladega kolesarja ter na 40 kategoriziranih vrhovih in prelazih za modro hribolazca. Sprašujejo se, kdo sploh lahko v sprintih premaga Marcela Kittla? Njegova lokomotiva v sprinterskem vlaku, ki je Luka Mezgec, upa, da bo čim prej izkoristil katero od priložnosti, da bo v osmih ravninskih dneh ostalo tudi kaj zanj. Kittel ima v mislih tudi Tour, zato namerava z Gira po drugem ali tretjem dnevu počitka. »Že to sobotno in nedeljsko etapo ima ekipa vseskozi na očeh, vendar v soboto dvomimo, če bo v napovedanem vremenu prišlo do sprinta cele skupine,« pravi Marcel Kittel, ki v nedeljo v Dublinu praznuje 26. rojstni dan.
Posebna figura Gira je Alessandro Petacchi, najstarejši v karavani s 40 leti, ki ima 48 etapnih zmag skupaj na Touru, Giru (22 na 14 izvedbah) in Vuelti. Sam jih šteje 53. Tudi tistih pet, ki so mu jih odvzeli na Giru. Če zmaga ali obleče rožnato majico, bo rekorder med dedki. Belo majico bi lahko v prvem tednu kakšen dan ujel Jan Polanc. V zadnji etapi dirke Po Kataloniji, kjer beleži največji presežek med profesionalci, je v ciljnem zaključku v Barceloni za šesto mesto (spredaj je bila peterica ubežnikov) premagal tudi Rodrigueza, Contadorja, Quintano in Kišerloskega. Dokaz, da je hiter med hribolazci. O nastopu mladega Polanca in razliki Gira s francoskim Tourom pa veliko povedo tudi besede Boruta Božiča: »Vesel sem, da je Jan dobil priložnost. Nastop na Giru je pravšnji zanj. Za mlade je Giro najboljša šola. Francoski Tour sicer tekmovalno ni toliko težji, a je zaradi veličine dirke stres neprimerno hujši. Mnogo drugih dejavnikov je, ki Tour naredijo Tour. Giro je na neki način bolj prijazna dirka in bi jo sam izbral, če bi sam izbiral.«
