»Zavidljivi dosegi Žurnalovih tiskanih in digitalnih izdaj namreč niso bili dovolj glede na trend padanja prihodkov od oglaševanja v slovenskih medijih in glede na relativno majhen delež oglaševalske pogače, ki v Sloveniji pripada tisku,« je za STA pojasnil Igor Vobič s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo dodaja, da je bil Žurnal že od samega začetka v slabem položaju glede svojih rezultatov in je svojim lastnikom prinesel milijonske izgube, in to navkljub relativno dobrim rezultatom na področju branosti časopisa in obiska spletne strani.
Izgube problem še pred krizo
»Izgube so se kopičile in predstavljale problem za delovanje še v času pred krizo. Brezplačniški tip je v tujini večinoma propadel ali vsaj zamrl že pred leti, s prihodom gospodarske in oglaševalske krize pa so se brezplačniki, ki so bili pred desetletjem napovedovani kot poslovni model prihodnosti, izkazali kot najbolj šibke in najbolj dovzetne za nihanja v splošnem gospodarskem stanju,« je zapisal.
Ob tem je še poudaril, da le redki brezplačniki v Zahodni Evropi danes še delujejo, še redkejši pa so uspešni. Podobnega mnenja je tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, ki je model brezplačnikov sicer označila za primer kanibalizacije novinarskega dela.
»Ustvarjen je občutek, da je mogoče proizvajati kvalitetne novinarske vsebine brez neposrednega plačniškega odnosa z bralci,« je dejala za STA.
Boj za socialne pravice v medijski sferi
Po Vobičevih besedah utegne imeti zaprtje Žurnala širše implikacije tudi za slovensko medijsko in novinarsko okolje - na primer na prodajo oziroma nakup Dela in Večera, dinamike v iskanju poslovnih modelov tiska in njegovih digitalnih izdaj ter nenazadnje za novinarstvo kot poklic in socialna razmerja znotraj medijev.
»Z zaprtjem Žurnala delo izgublja več deset urednikov in novinarjev, ki so v zadnjih letih z zmanjševanjem honorarjev in števila sodelavcev sprejemali več dela za enako plačilo in ki bodo kljub obljubljenem 'socialnem načrtu' s strani lastnikov ostali prepuščeni samim sebi in svoji iznajdljivosti v iskanju dela.«
To po njegovih besedah odpira pomembna vprašanja o dosedanjem sindikalnem delu in boju za socialne pravice v medijski sferi ter nakazuje tudi probleme solidarnosti med novinarji v različnih oblikah dela znotraj posameznih uredništev in v novinarski skupnosti nasploh.
Zmanjševanje pluralizma in raznovrstnosti medijskih vsebin
Podobno je zapisala tudi Bašić Hrvatinova, ki je opozorila na možnost dodatne prekerizacije novinarskega dela in dodatnega zmanjševanja pluralizma in raznovrstnosti medijskih vsebin. »Težava je, da do tega ni prišlo čez noč, posledice pa bodo skorajda nepopravljive,« je prepričana.
Ocenjuje tudi, da gre pri ukinitvi Žurnala za »sklepno dejanje popolne devastacije medijskega prostora«. »Za to morajo odgovornost prevzeti kako politika, ki nikoli ni uspela regulirati delovanje medijev kot tudi novinarski ceh, ki je leta in leta dovoljeval, takšno stanje v medijih. Žal, posledice teh dejanj pa bodo čutili državljani v imenu in interesu katerih bi morali mediji delovati,« je dejala.
Udarec za položaj novinarjev in njihovega trga dela
Milosavljević pa je zaprtje označil predvsem za udarec za položaj novinarjev in njihovega trga dela, delno pa tudi za pestrost slovenskega medijskega prostora.
»Žurnal in Žurnal24 sta - čeprav sta ponujala veliko oglaševalskih in promocijskih besedil - ustvarjala tudi vsebine, ki so prispevale k boljši obveščenosti javnosti, izvajala nadzorniško funkcijo nad politiko, gospodarstvom in nepravilnostmi ter tako krepile medijski prostor in javni interes,« je dodal.
Zelo slaba novica za medijski prostor in novinarstvo
Zaprtje vsakega medija, ki je prispeval k novinarsko profesionalnemu in verodostojnemu obveščanju javnosti in je pomenil dodatno ponudbo na trgu, je zelo slaba novica za medijski prostor in novinarstvo, so danes sporočili iz upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije (DNS).
Kot poudarjajo, so se zavedali težke finančne situacije, v kateri je bil Žurnal, a bi od lastnikov pričakovali neprimerno več dostojnosti v postopku ukinjanja medijev. Zaposlene so namreč o odločitvi obvestili, ko je bila ta že izvršeno dejstvo, brez predhodnih opozoril in dialoga o še možnem iskanju rešitev.
»Tudi brezplačnega časopisa ne bi nihče bral, če ne bi bil dober«
Odpuščeni novinarji Žurnala so v sporočilu za javnost zapisali, da so ponosni, da so z majhno ekipo ustvarjali odličen časopis in spletno stran, da so ostali neodvisni in se niso nikomur prodali. »Prepričani smo, da smo si s tem zaslužili zaupanje bralcev. Tudi brezplačnega časopisa ne bi nihče bral, če ne bi bil dober,« so dodali.
V DNS novinarjem Žurnala izražajo solidarnost, Styrio pa pozivajo, naj zaposlenim zagotovi vse pravice, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje, prav tako pa naj poskrbi za svoje stalne honorarne sodelavce.
Prihajajo še težji časi
»Kot smo večkrat opozorili, se bojimo nadaljevanja črnih scenarijev v slovenskih medijih, ki so katastrofa za celoten javni prostor. Primer Žurnal še krepi prepričanje, da prihajajo še težji časi,« so zapisali v društvu.
S propadanjem medijev ne namreč ne izgubljajo le novinarji, ampak vsi državljani, zato bi moral biti razmislek o tem, kaj bo s slovenskim medijskim in javnim prostorom najširši, so dodali.
»Zaradi ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne odločitve«
»Zaradi trajno makroekonomskih razmer v Sloveniji je družba Styria Media Group AG prisiljena prekiniti izdajanje svojih brezplačnih medijev žurnal, žurnal24 in zurnal24.si. Za prizadete zaposlene se pripravlja socialni načrt,« so zapisali na uradni strani Styrie.
»Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne,« je pojasnil predsednik uprave družbe Styria Media Group Markus Mair.
Kot so zapisali, je osnova za neodvisno in kakovostno novinarstvo ekonomska uspešnost. »Kljub spoštovanja vrednim številkam o branosti in spletnih dostopih, ki jih imajo Žurnal24 (dnevno 239.000 bralcev), Žurnal (tedensko 319.000 bralcev) in Žurnal24.si (401.000 različnih uporabnikov), doseganje dobičkonosnosti s temi brezplačnimi mediji zaradi trajno šibkega oglaševalskega trga ni mogoče,« so zapisali. Naklada časnika Žurnal24 se sicer giblje okoli 85.000 izvodov.
Za zaposlene novica presenečenje: brez dela bo ostalo 53 ljudi
Zaposleni naj bi bili sicer že prejemali izredne odpovedi. Spletna stran zurnal24.si že ne deluje več. Uporabnik naleti zgolj na obvestilo, da stran ne bo več osvežena.
Za zaposlene je informacija o ukinitvi presenečenje. Kot so danes za STA povedali nekateri zaposleni, so za to izvedeli v torek zvečer oziroma danes, še pred tedni pa naj bi podjetje nekoga zaposlilo za nedoločen čas.
Zaposleni, ki jih prizadeva ukinitev, naj bi bili do 9. junija na plačanem dopustu, po tem datumu pa naj bi jim začeli teči odpovedni roki.
Kot so naknadno za STA pojasnili v Styrii, bo brez dela ostalo 53 ljudi, podrobnosti o socialnem načrtu pa zaenkrat ne želijo podajati.
Izjemne številke branosti niso bile dovolj
»Kljub spoštovanja vrednim številkam o branosti in spletnih dostopih, ki jih imajo žurnal24 (dnevno 239.000 bralcev), žurnal (tedensko 319.000 bralcev) in zurnal24.si (401.000 različnih uporabnikov), doseganje dobičkonosnosti s temi brezplačnimi mediji zaradi trajno šibkega oglaševalskega trga ni mogoče. Tudi uvedba alternativnih poslovnih modelov ter preusmeritev v plačljivi časopis glede na trenutno splošno gospodarsko stanje v Sloveniji ni bila več sprejemljiva rešitev,« so pojasnili. Predsednik uprave družbe Styria Media Group AG Markus Mair je dejal, da je bila odločitev težka.
»Produkti Žurnala so dosegali izjemne številke branosti in se zasidrali v samem vrhu slovenskega medijskega prostora. Postavili smo nove standarde v novinarstvu, naši zaposleni pa sodijo med najboljše v državi. Kljub temu smo morali sprejeti dejstvo, da model brezplačnega časopisa kljub vrhunskim dosežkom vseh udeležencev na dolgi rok v Sloveniji ne deluje,« je za spletno stran Styrie povedal Klaus Schweighofer, član uprave, odgovoren za tuje trge Styrie.
Bilančna izguba lani znašala nekaj manj kot 41 milijonov evrov.
Družba Žurnal Media je glede na podatke, objavljene na spletni strani Ajpesa, lani ustvarila nekaj več kot pet milijonov evrov prihodkov od prodaje oz. 15,7 odstotka manj kot predlani. Družba je beležila 1,6 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je leta 2012 ta znašala 2,5 milijona evrov, še leto pred tem pa 4,2 milijona evrov. Bilančna izguba je lani znašala nekaj manj kot 41 milijonov evrov.
Začetki družbe Žurnal Media segajo v leto 2003, ko je takratni Tedenski Žurnal začel izdajati tednik Žurnal. Septembra 2007 je družba začela izdajati brezplačni dnevnik Žurnal24 in vzpostavil spletno stran zurnal24.si, istega leta pa so tednik Žurnal preoblikovali v sobotni časnik.
