Pet let je pred kratkim minilo od začetka stečaja Mesne industrije Primorske (Mip), od propada velikega dela slovenske mesnopredelovalne industrije, od konca zgodbe, v kateri so lastniki in vodilni pogosto orali ledino. Bili so med prvimi, ki so izpeljali menedžerski prevzem brez lastnih sredstev, zavajali banke in takoj po propadu zgodbe zaščitili lastno premoženje z vpisom zemljiškega dolga. Manever, ki ga je zakonodajalec konec lanskega leta ukinil, so za zaščito svojih nepremičnin uporabili že leta 2009, dober mesec dni po začetku stečaja Mipa.
Pet let po propadu Mipa, ki je za seboj potegnil tudi Pomurko in druga podjetja, nam nekdanji zaposleni v Mipu pojasnjujejo, da še vedno niso dobili nič, ne plač, ne poravnanih prispevkov, ne odpravnin za več deset let dela. Hkrati se kljub številnim vloženim ovadbam tako s strani kriminalistov kot oškodovancev še vedno ni začelo sojenje osumljenim oškodovanja družbe, med katerimi so na prvem mestu lastniki in vodilni Mipa, Vojteh in Marko Volk ter Martin Kovač. Doslej je bil razpisan zgolj en predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču zoper eno obtoženo osebo, neuradno zoper Kovača, ki naj bi razmišljal o priznanju krivde, a zaključek predobravnavnega naroka ni znan. »Zastaralni roki niso potekli,« zagotavljajo na specializiranem državnem tožilstvu.
Prva je po dostopnih podatkih ovadbo zoper bivše lastnike in odgovorne v Mipu zaradi poslovne goljufije in preslepitve pri pridobitvi posojila vložila SID banka že leta 2009, ko je družba končala v stečaju. Da Mipu grozi stečaj, smo prvič poročali že leto prej, saj so v letu 2007 dolgoročna posojila skupine Mip narasla na slabih 58 milijonov, kratkoročna posojila pa na 42 milijonov evrov. Po kasnejših pojasnilih virov blizu bank je vodstvo Mipa leta pri različnih bankah pridobivalo posojila, hkrati pa posameznim bankam zamolčalo izpostavljenost družbe pri drugih bankah. Ne le pomanjkanje komunikacije med bankami, tudi poslovni sistem je zamegljeval sliko. Podjetja iz kroga vodilnih so bila med seboj lastniško in poslovno tesno prepletena tako v Sloveniji kot v tujini. »Da so lastniki iz podjetja črpali sredstva za lastni žep, bo težko dokazati, a ni naključje, da je v skupini Mip toliko podjetij,« je že pred leti ocenjeval eden sogovornikov iz bank. Ovadba SID banke je po opravljenih preiskovalnih dejanjih od oktobra lani znova na specializiranem državnem tožilstvu. To odločitve, kako naprej, še ni sprejelo.
A kot pojasnjujejo na tožilstvu, je to v primeru Mipa »le en del izmed več kaznivih dejanj in več ovadb, poslanih na tožilstvo«. Poleg pravnomočne obtožnice zoper enega osumljenca (neuradno gre za Kovača), vložene na ljubljansko okrožno sodišče, je pravnomočna kazenska preiskava zaradi istih kaznivih dejanj zoper tri osumljence že zaključena na mariborskem okrožnem sodišču. Na istem sodišču je prav tako pravnomočno uvedena še ena preiskava, prav tako zoper tri osumljence in zaradi istih kaznivih dejanj. Kot so pojasnili na mariborskem okrožnem sodišču, potekajo na sodišču »postopki zoper določene vodilne osebe družbe Mip«, a ne en skupen kazenski postopek zoper nekdanje tri lastnike in vodilne v Mipu.
Ovadbi SID banke so sledile še druge. Tako so leta 2010 zoper odgovorne v Mipu, osumljene za skupno 57 kaznivih dejanj, s katerimi naj bi upnike oškodovali za 75,5 milijona evrov, ovadbo na državno vrhovno tožilstvo podali novogoriški kriminalisti. Že vsaj dve leti prej so na nepravilnosti opozarjali mali delničarji Mipa. Skrbelo jih je, da so si vodilni na prikrit način izplačevali dobičke z namenom, da so lahko financirali odkup delnic Mipa, zato so zahtevali izredno revizijo. Poleg tega so vseskozi opozarjali, da obvladujejo Volkovi Mip tudi prek drugih, ne le uradno priznanih družb v njihovi lasti. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je aprila 2010 zaradi kršitve prevzemne zakonodaje odgovornim osebam le izrekla globo v višini 3680 evrov, medtem ko glob pravnim osebam agencija ni mogla izreči, saj so te medtem že končale v stečaju.
Stečaji družb okoli skupine Mip so za seboj pustili pogorišče, na katerem so ostali banke in nekdanji zaposleni. Samo NLB in NKBM sta konec lanskega leta na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesli za več kot 30 milijonov evrov terjatev do družb okoli Mipa in Pomurke. Svoje bo zagotovo prispevala še Abanka, medtem pa se unovčevanje stečajne mase vse bolj odmika. Vse manj upanja je tudi za nekdanje zaposlene, ki so na delo hodili vsak dan vse do začetka stečaja, pa čeprav pred tem že vsaj tri mesece niso prejeli plač. Prodaja največjega premoženja Mipa, to je proizvodnega obrata v Kromberku, je že šestkrat propadla. Nazadnje po izklicni ceni 12 milijonov evrov, pa čeprav znaša ocenjena vrednost okoli 34 milijonov evrov. Sledila bo prodaja po delih, kjer pa zaposleni, ki jim je upravitelj priznal za 3,2 milijona evrov terjatev, težko upajo na poplačilo. Premoženje je v celoti zastavljeno pri bankah, ki so se slabih terjatev že rešile s prenosom na DUTB. Na popust, na katerega so morale pri prenosu na slabo banko pristati banke, bi bili verjetno po petih letih pripravljeni pristati tudi nekdanji zaposleni v Mipu. Ti bodo zdaj za luknjo, ki so jo v bankah povzročili njihovi nekdanji vodilni, plačali še enkrat, tokrat kot davkoplačevalci.