Višje sodišče v Kopru je namreč v celoti upoštevalo njihove ugovore in razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki jih je julija lani zaradi zlorabe položaja obsodilo na skupno 16 let in šest mesecev zaporne kazni ter jim naložilo plačilo 136.000 evrov denarne kazni. Po oceni višjega sodišča se okrožno sodišče ni opredelilo do posameznih razbremenilnih dokazov, stališče prvostopenjskega sodišča pa temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Poleg tega naj ne bi bilo dovolj dokazov, da so obtoženi dejansko sploh pripravljali menedžerski prevzem oziroma so pri pripravah sodelovali. Na novem sojenju bo moralo torej tožilstvo jasno dokazati, kateri posli so bili sklenjeni zaradi predpriprav na menedžerski prevzem in kateri so bili namenjeni sanaciji škode, ki jo je Letriki povzročil njen dolgoletni direktor Aleš Nemec.
Začetek posla sega v leto 2007
Spomnimo, da sta zlasti Lisjak in Vidic odgovornost ves čas sojenja prelagala na pokojnega predsednika uprave, ki da je posle izpeljal na lastno pest. Podobno je tudi Groff vztrajno ponavljal, da je bil njegov SFM zgolj začasni lastnik četrtinskega paketa delnic Letrike, saj je ta paket delnic hranil za investitorja, ki bi ga izbral Nemec.
Začetek posla sega v leto 2007, ko je Nemec zaradi pritiskov Vesne Rosenfeld (dolgoletna zaupnica bivšega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota) po visoki ceni odkupil 24-odstotni delež Letrike. Pri tem je SFM znatno pomagala prav Letrika, ki je prek Skupine Viator in Vektor ter Iskre Vzdrževanja Groffu zagotovila denar za nakup Infonda Holdinga 3, na katerega je družba Areal tik pred tem prenesla svoj celotni delež v Letriki. Toda ker so se v tistem času tečaji na Ljubljanski borzi začeli pospešeno zniževati, banke pa so zaostrile pogoje financiranja, so Nemcu načrti padli v vodo. Nova KBM namreč ni več želela podaljšati posojil v skupni višini okoli 23 milijonov evrov, Nemec pa je ponudbe potencialnih investitorjev, s katerimi se je dogovarjal za vstop v lastništvo Letrike, zavrnil. Kot je razvidno iz sodbe, se je Nemec o vstopu v Letriko dogovarjal z ameriško korporacijo Prestoline, avstrijsko Magno in rusko družbo Pramo. Kasneje je moral SFM delnice s sedemmilijonsko izgubo prodati družbi CBH, pri tem pa je celotno breme padlo prav na Letriko. Ta je namreč jamčila za posojila, ki jih je SFM najel pri Potezi Naložbah in družbi Novolit, in je tako morala pokriti celotno izgubo.
Pričakujejo oprostitev
»Pričakujem, da bom na koncu oproščen, saj postopek nikoli ni bil zrel za sodno obravnavo,« nam je včeraj dejal Groff, podobno optimističen pa je bil tudi zagovornik Lisjaka Blaž Kovačič Mlinar. Novo sojenje bo moralo potekati pred spremenjenim sodnim senatom, ki bo moral strogo ločiti, katera dejanja je Nemec storil sam in katera skupaj s preostalimi obtoženci.
Ključno bo zlasti zaslišanje Johanna Bastina iz finančne družbe Darby, s katero se je Nemec dogovarjal o sodelovanju pri menedžerskem prevzemu. Krovni dokaz tožilstva, da so v Letriki pripravljali menedžerski prevzem, je bila namreč prav elektronska korespondenca med Bastinom, Nemcem, Lisjakom in Vidicem, z opisano finančno konstrukcijo prevzema. Toda na prvem sojenju Bastin kljub temu ni bil zaslišan. Ključnega pomena bo tudi ponovno zaslišanje bivšega predsednika uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simona Zdolška, ki bo moral pojasniti ozadje poroštva, ki ga je Zvon Ena Holding odobril Groffovi družbi SFM. To poroštvo po ocenah višjega sodišča namreč nakazuje, da je bil največji lastnik Letrike z Nemčevimi posli seznanjen, kar hkrati zavrača tezo o načrtovanem menedžerskem prevzemu.
