Odgovor: Gre za pogodbi, ki imata različen značaj. Namen izročilne pogodbe je v nekakšnem vnaprejšnjem dedovanju – z njo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem. Taka pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da dedujejo po izročitelju. Ko je izročilna pogodba podpisana in se z njo strinjajo vsi potomci, je premoženje, ki ga je izročitelj na tak način izročil sopogodbenikom »zapečateno« in ne more več postati predmet dedovanja ali uveljavljanja nujnih deležev.
Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa je vzpostavitev nekakšnega vzajemnega daj-dam razmerja in je običajno sklenjena le med dvema pogodbenima partnerjema, za njeno veljavnost pa ni treba pridobiti soglasja drugih potomcev.
Vprašanje: Mene zanima, kaj se zgodi, če z določeno osebo podpišem pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa sam umrem pred osebo, ki sem jo dolžan preživljati. Kakšna je potem usoda take pogodbe?
Odgovor: V primeru, da bi umrli pred preživljancem, preidejo vaše obveznosti preživljanja na vašega morebitnega zakonca in na tiste potomce, ki so poklicani k dedovanju. Ta prenos pa ni avtomatičen, saj morajo te osebe izrecno privoliti v »nadaljevanje« pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če v to ne privolijo, se pogodba razveže in načelno zakonec oziroma potomci nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Odškodnino pa bi lahko zahtevali, če ne bi bili mogli (!) prevzeti pogodbenih obveznosti po umrlem preživljalcu.
Mag. Boštjan J. Turk
