Veliko razočaranih obrazov smo lahko v teh dneh videli pred skladišči humanitarnih organizacij, v katerih so se predvsem police z živili dodobra izpraznile. Najhuje je bilo v Ljubljani in Mariboru, a tudi drugje niso stiske nič manjše.
»Brez RK in Karitas bi že zdavnaj obupala«
»Sin je v tujini, mož je umrl pred leti, s sorodniki nimam veliko stikov. Priznam, brez Rdečega križa, ki mi pomaga s hrano, in Karitas, ki mi je plačala eno položnico, bi že zdavnaj obupala. Službo sem izgubila pred dvema letoma in ni mogoče pričakovati, da bi se pri teh letih še lahko zaposlila. Čakam na pokojnino, ki bo, upam, višja od socialne pomoči, ki jo trenutno prejemam,« nam zaupa Anica, ena od mnogih, ki redno prihajajo po hrano k humanitarnim organizacijam.
Jožica Ličen iz Slovenske Karitas opaža, da številni intenzivno iščejo izhod iz težkega položaja in poprimejo za vsako delo, k njim pa prihajajo tudi vedno novi prosilci. »Če je bila še pred letom večina zadovoljna le s paketom hrane, zdaj mnogi potrebujejo tudi denarno pomoč za plačilo položnic, predvsem pa človeško toplino, kanček razumevanja in kak prijazen nasvet. Zato smo ponekod celo podaljšali uradne ure, kar je po drugi strani dodatno breme za naše prostovoljce,« pravi Ličnova.
Hrana iz EU je le osnova paketa
Na Rdečem križu Slovenije (RKS) poudarjajo, da so letos že razdelili 150 ton hrane in 45 ton pralnega praška. Vse to so nakupili z namenskim denarjem iz fundacije FIHO in z denarjem, zbranim v akciji Lepo je deliti. »Ker se zavedamo, da so stiske in potrebe ljudi velike, hrano za najbolj ogrožene kupujemo tudi sami, s pomočjo donatorjev in občin,« nam je pojasnil sekretar RKS Danijel Starman. In napovedal, da bodo nove prehranske pakete zagotovili že v drugi polovici maja.
RKS za izvedbo programov pomoči socialno ogroženim posameznikom in družinam od države ne prejema dodatnega denarja. »Na osnovi javnih pooblastil dobimo iz državnega proračuna izključno namenska sredstva, ki so dogovorjena, usklajena in potrjena v programu nacionalnega društva s strani pristojnih ministrstev. To pomeni, da dobimo denar za izvajanje krvodajalstva, prve pomoči, pripravljenost in ukrepanje v nesrečah, iskanje pogrešanih,« še pravijo v največji humanitarni organizaciji.
Solidarnost kljub krizi ni zamrla
Ljudi k solidarnosti s številnimi dobrodelnimi akcijami spodbuja tudi Karitas. Tako so samo v štirih dneh pred velikonočnimi prazniki posamezniki in trgovska veriga Hofer podarili 29 ton hrane in higienskih pripomočkov. »Trenutno poteka vseslovenska akcija Pomagajmo preživeti, sicer pa so naši prostovoljci na lokalni ravni zelo iznajdljivi in hrano zbirajo tako po trgovinah kot tudi po župnijah,« pove Ličnova. Opaža, da se stiske številnih še poglabljajo. Vrednost dobrodelnih programov, katerih glavnino predstavlja materialna pomoč, je lani presegala 6,2 milijona evrov. »Največ smo razdelili hrane in higienskih pripomočkov, šolskih potrebščin, plačevali smo tudi položnice za elektriko, kurjavo ali stanarino. Hrana iz EU pa je le osnova za paket, ki mu dodamo še druge artikle, prilagojene potrebam posameznega gospodinjstva,« pove Peter Tomažič iz Slovenske Karitas.
Najnujnejša je pomoč v hrani, zato bodo večji del denarja iz sklada evropske pomoči za najbolj ogrožene (SEP), ki ga je ustanovila EU, namenili prav temu. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarjajo, da bodo zahteve v zvezi z izvajanjem pomoči po pravilih evropskega socialnega sklada strožje kot doslej. Slovenija mora evropski komisiji v šestih mesecih predložiti v potrditev tako imenovani operativni program za materialno pomoč najbolj ogroženim, ki je podlaga za pridobitev denarja. Tega je vlada že obravnavala, zato ministrstvo lahko začne izbirati partnerske organizacije za dobavo in razdeljevanje hrane prej, preden bo evropska komisija potrdila program. Javni razpis bodo objavili ta mesec, na ministrstvu pa menijo, da motenj pri dobavi hrane v prihodnje ne bo več, saj je Slovenija dobila 20,5 milijona evrov evropskega denarja.