Petan je sprva delal kot novinar in svobodni umetnik, nato je postal stalni režiser v ljubljanski Drami in v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je delal 21 let. Na začetku 90. let je bil dve leti in pol generalni direktor RTV Slovenija.
Petanov režiserski opus obsega več kot 120 uprizoritev, režiral pa je v vseh slovenskih in mnogih tujih gledališčih, najpogosteje na Dunaju, v Hamburgu, Krakovu in Trstu. Napisal je okrog 80 radijskih iger, 20 gledaliških besedil in televizijskih iger ter 60 knjig; med njimi je 13 knjig aforizmov – prva, Prepovedane parole, je izšla leta 1966, zadnja, Kdor išče, ga najdejo, leta 2005, vrsta pripovednih del, kot Humoreske z napako, 1962, Črni smeh, 1970, Preteklost se nadaljuje, 1989, O revoluciji in smrti, 2000, in druge. Petanova dela so prevedena v več kot 30 jezikov, zanje je prejel tudi vrsto tujih nagrad in celo postal član Društva francoskih dramskih avtorjev, v Sloveniji pa so mu podelili nagrado Prešernovega sklada (1966), zlati red za zasluge (2004) ter Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (2007). ur
