Le štiri mesece po tistem, ko je policija zoper nekdanjega predsednika SDS Janeza Janšo na tožilstvo vložila ovadbo zaradi njegovih poslov z Imosom, se je ljubljanski gradbinec odločil prodati nezazidljivo zemljišče v Triglavskem narodnem parku, ki ga je leta 2005 prek posrednika po visoki ceni odkupil od Janše.
To informacijo so nam včeraj potrdili na Upravni enoti Tolmin. Tej je Imos pred dnevi poslal ponudbo za prodajo 15.400 kvadratnih metrov velikega zemljišča na desnem bregu Soče, poraščenega z gozdom, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja. Omenjeno zemljišče v Trenti, na katerem nikoli ni bilo dovoljeno graditi, je Janša – kot smo v Dnevniku v seriji člankov razkrili novembra 2011 – še kot minister za obrambo kupil leta 1992. Trinajst let pozneje, ko je postal tudi predsednik vlade, ga je več kot uspešno prodal. Podjetje Eurogradnje je zanj plačalo 131.200 evrov. Skoraj hkrati je Janša od Imosa kupil trisobno stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani, za katero je odštel 250.000 evrov. Samo s kupnino od nezazidljivega zemljišča v Trenti si je torej Janša pokril več kot polovico kupnine za trisobno stanovanje v Ljubljani. S tem je v roke dobil tudi vzvod za poznejše nepremičninske posle.
Že kmalu se je izkazalo, da Imos nastopa na obeh straneh kupčije. Od podjetja Eurogradnje je zemljišče v Trenti, ki ga je Gurs ovrednotil na dobrih 18.000 evrov, odkupil za 146.000 evrov. Imos od nakupa vsaj na prvi pogled ni imel nobene ekonomske koristi. Res pa je, da je ljubljanski gradbinec med letoma 2005 in 2008, ko je vlado prvič vodil Janša, z državo opravil za skoraj 70 milijonov evrov poslov. Med njimi je daleč »najtežji« gradnja stavbe ministrstva za notranje zadeve na Litostrojski cesti v Ljubljani.
Skoraj desetletje po tistem, ko je Janez Janša prodal zemljišče, se je Imos zemljišče odločil prodati. »Interesenti za nakup imajo možnost sprejeti ponudbo v roku tridesetih dni od nabitja ponudbe na oglasno desko,« nam je včeraj pojasnila Metka Gregorčič, vodja oddelka za prostor, kmetijstvo in občo upravo na tolminski upravni enoti. Po izteku roka bodo Imos obvestili, ali in kdo je sprejel njegovo ponudbo.
Uradno: Janša donosno prodal kmetijsko zemljišče
A skoraj zagotovo se bo zataknilo pri ceni. V Imosu namreč želijo za zemljišče, poraščeno z gozdom, iztržiti kar 149.000 evrov. To je približno desetkrat več od njegove vrednosti, ki jo je določil Gurs. V Imosu zagotovo vedo, da zemljišče za vsakega potencialnega kupca pomeni mrtev kapital. Z levim bregom Soče ga povezuje le brv. Ker leži v varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, ki je namenjeno »ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine«, na zemljišču ni mogoče graditi stanovanjskih objektov. Na njem je mogoče najti le ruševine propadajoče kmetije.
Janšo lahko pred tožilstvom reši prijatelj s 150 tisočaki
Da gre dejansko za kmetijsko zemljišče, so potrdili tudi v tolminski upravni enoti. Ta namreč postopek prodaje vodi po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Spomnimo, Janša je septembra 2012 na zaslišanju pred komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) poudaril, da je novi kupec na zemljišču želel zgraditi apartmaje. Toda v Imosu so ves čas vedeli, da to ni mogoče, saj takšne gradnje ne dovoljujejo številni zakoni in akti, med drugim tudi veljavni prostorski načrt občine Bovec iz leta 2008. Tudi sicer v Imosu občine nikoli niso zaprosili za spremembo namembnosti. Vse to še enkrat več potrjuje, da so šli Janši pri tem poslu v Imosu močno na roke.
Zakaj so torej pri Imosu, kjer pojasnil ni mogoče dobiti, sploh postavili tako visoko začetno ceno za zemljišče? Njihova odločitev bi lahko bila povezana z ovadbo, povezano s poslom v Trenti, ki jo je tožilstvo prejelo konec lanskega leta. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Janša, ki naj bi bil osumljen zlorabe položaja, v poslu pridobil 100.000 evrov premoženjske koristi. In prav tu se morda skriva ključ do razumevanja Imosove odločitve o prodaji. Če bi namreč gradbincu, ki ga vodi Jože Novak, uspelo za zemljišče iztržiti postavljeno ceno (149.000 evrov), bi s tem (ne)hote storil veliko uslugo tudi Janši. Tožilstvo, ki naj bi že pred časom zahtevalo sodno preiskavo zoper Janšo, bi v tem primeru precej težje dokaz(ov)alo, da je bil Imos v poslu oškodovan, saj bi gradbinec iz posla izšel celo z dobičkom. In obratno: Janši bi tožilstvo težko očitalo protipravno korist, saj bi ga lahko nekdanji predsednik vlade prepričal, da je zemljišče sam prodal po ceni, ki je bila nižja od tistih v poznejših prodajah.
V zgodbi je zato ključno vprašanje, ali lahko Imos (in Janša) najde(ta) vlagatelja, ki bo plačal skoraj 150.000 evrov za zemljišče, na katerem bo lahko v najboljšem primeru postavil le šotor. Bo prvaku SDS, ki se te dni ubada s sodbo višjega sodišča v zadevi Patria, morda na pomoč priskočil kdo od prijateljev, ki lahko brez prevelikih težav pogreši tolikšen znesek? In če, ali se bo morebitni dejanski plačnik sploh razkril ali pa bo zemljišče morda kupil prek verige povezanih podjetij, tudi iz tujine? V vsakem primeru potencialnega kupca čaka kar nekaj ovir. Najprej bo moral na upravno enoto v Tolminu zaprositi za odobritev pravnega posla. Zemljišče bo moral ponuditi v odkup občini Bovec, ki ji to pravico daje zakon o vodah, in nato še agenciji za okolje. Večji del kupnine bo nato romal na račun Imosovih upnikov iz vrst nekdanjih zaposlenih, ki so v zadnjih dveh mesecih z izvršbami na zemljišču vpisali zaznambe.
