Slovensko založništvo oziroma tisti njegov del, ki deluje v javnem interesu, je pred razpotji. Poleg običajnega nezadovoljstva z vse slabšimi prodajnimi rezultati ga pestijo izzivi z elektronskim branjem, novo neljubo okoliščino pa je prinesla prodaja Mladinske knjige, ki bi utegnila predrugačiti prodajno pot slovenske knjige, če bo novi lastnik v knjigarnah dajal prednost tržno zanimivim knjigam.
Eden večjih problemov je že pred leti postal postopno upadanje javnih sredstev, namenjenih knjigi, zaradi česar je med založniki veliko nemira. Nacionalni svet za kulturo je zato pred dnevi državo pozval k zagotavljanju stabilnih proračunskih sredstev za knjigo, medtem ko jo je z mislimi na razvoj področja pozval k uvrstitvi področja knjige v operativni program Slovenije za kohezijsko politiko Evropske unije v obdobju 2014–2020.
Specialisti za evropska sredstva
Javna agencija za knjigo RS (JAK) doslej ni bila uspešna pri črpanju evropskih sredstev. Tudi sicer se je o evropskih sredstvih za knjigo začelo govoriti, ko je skušal agencijo ukiniti prejšnji minister za kulturo Žiga Turk ter kot enega od razlogov za ukinjanje navajal prav slabo črpanje izvenproračunskih sredstev. Evropska sredstva za knjigo so postala vroča tema in svetel obet pred letom in pol v postopku izbire novega direktorja agencije, ki je svojo kandidaturo utemeljil prav na zavezi pridobivanja evropskih sredstev, ki bi založništvu omogočila razvojne dejavnosti. Ker je na JAK minilo leto dni od zamenjave vodstva, smo preverili, katere zaveze iz svoje kandidature je že izpolnil direktor Aleš Novak.
Izkupiček prvega leta je bolj pičel. JAK je v letu 2013 pripravila in na razpis za sredstva EU prijavila en projekt (vzpostavitev portala Knjige na trgu), za katerega odločbo pričakujejo v teh dneh. Če bo pozitivna, bodo to prva evropska sredstva JAK za področje knjige. Novak pojasnjuje, da so pripravili še več projektov, ki jih bo možno prijaviti na ustrezne razpise, ko bodo objavljeni. »Ne dvomim, da bomo ob uspešni podlagi v operativnem programu na tem področju tudi uspešni in da bomo upravičili pričakovanja javnosti,« dodaja.
Vključitev v operativni program je bistvena, saj Evropa črpanje sredstev pogojuje z usklajeno razvojno strategijo države oziroma določitvijo prioritet. Operativni program je temelj za kasnejšo pripravo razpisov na tem področju. Ključno je torej, kako se bodo na podane predloge za vključitev področja knjige odzvali pri službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kjer dokument pripravljajo.
Število knjig se manjša
Novak je v kandidaturi napovedal tudi odpravljanje posledic varčevalnega »superzakona« Zujfa. Ta je založnikom prinesel tarifi ob prijavah in prejemu sredstev, ki ju je bila JAK primorana uvesti, da bi omilila posledice zakona, ki ji je zmanjšal sredstva za redno delovanje. Kljub napovedani odpravi tarif je JAK v letu 2013 še vedno zbrala 206.411 evrov iz tega naslova. In tudi v prihodnje bo očitno ostala vsaj ena tarifa. Z JAK so namreč pred kratkim pristojnemu organu predlagali ukinitev druge tarife, kar pomeni, da bodo prijavitelji še naprej plačevali tarifo ob prijavi na razpise, ne bodo pa je več plačevali prejemniki subvencij.
Novak si je za cilj zadal tudi zmanjšanje števila subvencioniranih knjig ob hkratnem povečanju višine posamezne subvencije, kar pa ob vztrajnem upadanju javnih sredstev za knjigo bržkone ni bil prevelik izziv. V letu 2012 je bilo subvencioniranih 326 knjig, v letu 2013 pa 303 knjige. Povprečna subvencija za knjigo se je zvišala le malo, za slabih 200 evrov (na 6561 evrov). Direktorja smo povprašali, katerim projektom je JAK v zadnjem letu dni odrekla podporo, ker bi jih prepoznala kot premalo učinkovite. Do večjih sprememb ni prišlo, sredstva JAK so se tudi v zadnjem letu stekala bolj ali manj na iste naslove. Na področju večletnih knjižnih programov so z novim obdobjem opustili sofinanciranje dveh založb in sprejeli dve novi, opustili pa so izvajanje projekta Knjigajmo migajmo.
Na JAK so zadovoljni tudi z zagonom aktivnosti na področju razvoja elektronskega založništva. Četudi so podprli 148 e-knjig, je prav to področje, ki najbolj zaostaja za napovedmi. Že pred enim letom so na portalu Biblos napovedovali, da bo baza v kratkem obsegala 1000 naslovov, a jih je v tem trenutku za izposojo na voljo le 710, za prodajo pa 579. Podobno je na E-emki, kjer se je število dostopnih naslovov s prvotnih 200 povečalo le za polovico. Interes založnikov so tako na JAK kot na obeh portalih precenili, saj izdajanje e-knjig za založnike, ki v svojih programih nimajo prodajnih uspešnic, ni donosno.
Pokazali bomo resnost
Promocija kupovanja knjig prav tako ostaja predvsem ideja oziroma so njeni izkupički doslej skromni. Na JAK so s partnerji pripravili nacionalno kampanjo promocije kupovanja knjig Ni igre brez drame, vendar je en evro popusta ob nakupu knjige z vstopnico EuroBasketa izkoristilo le 1500 kupcev. Je pa Novak imenoval odbor za pripravo nove nacionalne kampanje za promocijo kupovanja knjig, katere kreativni vodja je Zdravko Duša. Izvedbo kampanje načrtujejo junija letos. Še vedno čakamo tudi na rezultate raziskave bralnih in nakupovalnih navad Slovencev, ki naj bi bila končana jeseni.
Prioriteta JAK ostaja gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2018, ki ima za cilj umestitev slovenske ustvarjalnosti v nemški prostor in krepitev gospodarskih vezi ter mu je zeleno luč prejšnji teden dala tudi vlada. Ministrstvo za kulturo bo kandidaturo vložilo maja, država pa naj bi gostovanju zagotovila 2,5 milijona evrov. »Z udeležbo na velikih sejmih pokažemo neko resnost svojega pristopa,« je lani v intervjuju za Dnevnik dejal Novak. Projekt, s katerim bomo pokazali resnost in je po trenutni oceni vreden štiri milijone evrov (v veliki meri je prav tako odvisen od evropskih sredstev), v založništvu nima polne podpore. Mnogim se zdi potraten in vprašljiv v smislu realnih učinkov, četudi bo zanesljivo prinesel veliko medijske pozornosti in za spremembo »pozitivno zgodbo«.
