Čeprav je depeša avstrijskih policistov o sumljivih bančnih transakcijah v Avstriji v času prve Janševe vlade obležala v predalu in si tožilstvo v zadevi Patria sploh ni moglo pomagati s seznamom telefonskih klicev v najbolj kritičnem času podkupovalne afere Patria, so dokazi tožilstva prepričali tudi senat ljubljanskega višjega sodišča. Sodba, ki pošilja nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča za zapahe – plačati bodo morali tudi po 37.000 evrov kazni –, je pravnomočna. Kazenski pregon, ki ga je začela tožilka Branka Zobec Hrastar, nadaljeval pa Andrej Ferlinc, je prestal presojo tudi na višji instanci, kljub Janševemu vztrajnemu izpostavljanju neznanega kraja, časa in načina ter politične motiviranosti procesa.
Časovni okvir dovolj jasen
»Ne drži, da iz opisa sploh ni razvidno, kdaj je obdolženi Janša (prek Zagožna, za stranko SDS) sprejel obljubo plačila provizije, saj je časovni okvir 'v času od 10. 8. 2005 do 22. 8. 2005' v zadostni meri specificiran oziroma opredeljen, pri čemer so v celotnem opisu dejanja datumsko konkretizirani tudi drugi pomembni oziroma ključni sestanki, dogodki in druga opravila,« piše v 69 strani dolgi sodbi višjih sodnikov, ki so na podoben način zavrnili tudi druge argumente obrambe: »Slednji (Janša, op. p.) je bil s potekom projekta ne le dodobra informiran oziroma seznanjen, ampak je v tem projektu, ki se ga zaradi kompromitacije navzven sicer ni hotel udeleževati, prek Zagožna aktivno sodeloval. Tudi glede dane obljube ni bil zgolj 'pasivni opazovalec', ampak jo je dejansko tudi sprejel.«
Obramba se je sicer pritožila na praktično vse, kar se je dalo. Odvetniki obsojenih so poskušali izločiti tako finske kot tudi avstrijske in slovenske dokaze, hkrati pa so v vseh detajlih oporekali prvostopenjski sodbi. A tudi višje sodišče je prikimalo zaseženi dokumentaciji, sestankovanjem, elektronskim in sms-sporočilom, zaslišanju finskih akterjev ter šabloni »JZ + TK + IC + stranka«, po kateri naj bi se provizija ob nakupu oklepnikov delila. Znano je, da je Patria 3,6 milijona evrov nakazala v Avstriji že obsojenemu zastopniku Patrie Wolfgangu Riedlu, ki je bil v Sloveniji v navezi predvsem z Jožetom Zagožnom. 2,3 milijona evrov je nato potovalo naprej do še enega obtoženca, ki pa se skriva v tujini, Walterja Wolfa, in sicer na njegov zasebni račun. Tok denarja je ustavil avstrijski bančni uslužbenec in obvestil urad za preprečevanje pranja denarja naših severnih sosedov. Po mnenju višjega sodišča so vsi dokazi dovolj obremenjujoči, da si Janša za sprejeto obljubo o nagradi zasluži dve leti v zaporu, Črnkovič in Krkovič pa po leto in deset mesecev.
Senat višjih sodnikov je v sodbi hkrati poudaril, da gre za tako imenovano indično sodbo na podlagi nedvoumno ugotovljenih indicev in njihovih logičnih povezav ter ne na podlagi neposrednih materialnih dokazov, kar pravzaprav ni nenavadno, ko gre za korupcijska kazniva dejanja. Prav za podkupovanje (podobno kot tudi za organizirani kriminal) namreč velja, da je v preiskavi utopično računati na blagajniške prejemke podkupnin in zapisnike sestankov, saj se vse vpletene strani že od vsega začetka zavedajo, kaj počnejo.
Del politike podpira korupcijo
»Skrb zbujajoče je, da se je tožilstvo moralo ukvarjati z institucijami države. Z vlado, s predsednikom,« je vrhovni tožilec Andrej Ferlinc s stoičnim izrazom na obrazu včeraj stopil pred mikrofone. Čeprav zadovoljen z odločitvijo ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, je hkrati izpostavil zaskrbljenost, da v slovenski družbi še vedno ni ničelne tolerance do korupcije, ter da bi nekateri pravne probleme raje reševali po politični poti. »Del politike celo ponuja podporo ljudem, ki so obremenjeni s korupcijskimi dejanji, in to me skrbi,« je Ferlinc namignil na skoraj sektaško podporo, ki jo kljub resnim sumom ali pa celo dokazanim nečednostim med svojimi privrženci uživajo nekateri politiki.
Odvetnik Jože Hribernik, ki zastopa Toneta Krkoviča, je po drugi strani ocenil, da je »sodišče resnico razglasilo za laž, laž pa za resnico«, in napovedal, da bo podal zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Podobno lahko pričakujemo tudi od drugih dveh obsojencev, ki imata po vrhovnem sodišču, ki presoja predvsem morebitne procesne napake, na voljo še ustavno sodišče – če bi obsojeni menili, da so jim bile kršene tudi ustavne pravice. A včeraj prejeta sodba je pravnomočna, kar pomeni, da bo trojica morala za zapahe, razen če ji uspe doseči odlog kazni do odločitve vrhovnih sodnikov, kar pa je bolj kot ne redka praksa. Prav tako lahko vsi trije še zaprosijo za alternativno prestajanje kazni (delo v splošno korist ali vikend zapor). Obsojeni bodo v vsakem primeru še nekaj časa na svobodi, saj mora sodišče vsem vpletenim najprej vročiti sodbo, šele nato sledi poziv za prestajanje kazni.
Janšo čakajo naporni meseci. Včeraj smo neuradno izvedeli, da naj bi bila finančna preiskava po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora približno na polovici, hkrati pa naj bi prvak SDS še pred poletjem moral ponovno sesti na zatožno klop kazenskega oddelka. Tokrat zaradi krive ovadbe in žaljive obdolžitve nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, nad katero sta se z odvetnikom Francijem Matozom prav zaradi zadeve Patria spravila z vsemi topovi, a pogorela.
