Večina ljudi pri dvajsetih letih šele začne dobro uživati v življenju. Proti koncu gre obdobje transformacije iz mladostnika v odraslo osebo, začnejo si ustvarjati cilje, tudi družine. Malo je takih, ki se lahko pri teh letih pohvalijo s številnimi življenjskimi zgodbami in so obenem pri svojem delu močno iskano blago. Eden takšnih je hrvaški košarkar Dario Šarić, ki se je v nedeljo s Cibono povzpel na vrh jadranskega tekmovanja. V finalu proti Cedeviti je naravnost blestel, strokovnjaki pa mu napovedujejo podobno kariero, kot jo je imel Toni Kukoč.
Da je Dario Šarić prišel do položaja, ko se zanj grebejo praktično vsi klubi v Evropi in onkraj Atlantika, je moral prepotovati trnovo pot. V košarkarski svet ni zašel po pomoti, saj sta se njegova starša prav tako ukvarjala s športom z oranžno usnjeno žogo. »Poleg tega sem bil tudi hiperaktiven. Vsaka ženska želi čez dan v miru popiti kavo in pri tem moja mama ni bila izjema. Tako me je vpisala v košarkarsko šolo, kjer so trenirali tudi moji sošolci. Rodila se je velika ljubezen, ki še vedno traja. Pravijo, da sem kot majhen otrok vedno pobiral žoge in jih vračal z rokama. Nikoli je nisem brcnil. Tudi v tem vidim nek pomen,« pravi Dario Šarić, ki pa se kljub temu v otroštvu ni posvečal zgolj košarki. V osmem razredu osnovne šole je sočasno treniral še nogomet, rokomet in odbojko. Prav v vseh omenjenih športih je bil med najboljšimi, obenem pa poudarja, da mu je vsak od njih dal kakšno prvino, ki jih zdaj s pridom izkorišča.
Prve košarkarske korake je naredil v rodnem Šibeniku, igral pa še za Zrinjevac, Dubravu in Zagreb. Leta 2012 se je znašel v soju žarometov zaradi prestopa v Bilbao. Ko je bilo že vse dogovorjeno, da bo mladi Šarić okrepil španski klub, je Zagreb vložil tožbo pri Mednarodni košarkarski zvezi Fiba, ki je odločila, da mora Bilbao plačati odškodnino v višini 550.000 evrov. Odhod k Baskom je za takrat osemnajstletnega krilnega košarkarja padel v vodo, a je s ponudbo hitro pristopila Cibona. Zagrebčani so za prestop dobili privatnega sponzorja, Šarić pa je bil s ponujenimi pogoji zadovoljen. A znova se je zataknilo. Tokrat je prestopu silno nasprotoval njegov oče Predrag. »Cibona je nekoč bila velik klub, zdaj pa to več ni. Dolžni so denar vsem in nimajo vizije. V nekem trenutku je Dario celo dvignil nadme glas. Takrat sem mu rekel: 'Od zdaj naprej sam skrbi za svojo kariero.' Tako trenutno ne komunicirava.« Šarić je na koncu kljub vsemu podpisal štiriletno pogodbo s Cibono, a ni dosti manjkalo, da bi se očetove besede uresničile.
Cibona je namreč v letošnjo sezono krenila s smelimi načrti, na trenersko mesto pripeljala Nevena Spahijo in odkrito ciljala na sam vrh lige ABA. Toda igra na parketu ni stekla, znova so se začele finančne težave in zgodba je hitro začela razpadati. Novembra je potapljajočo se ladjo zapustil Spahija, za njim še nosilci igre D.J. Strawberry, Andrija Žižić in Matt Janning. Kazalo je, da se je za Cibono začel boj za preživetje, a zgodil se je preobrat. Novi trener Slaven Rimac, ki si je za pomočnika izbral nekdanjega slovenskega reprezentanta Jurico Golemca, je niti igre zaupal Šariću in Jarrelu Blassingamu, kar se mu je hitro začelo obrestovati. Celo do te mere, da je zagrebški klub proti vsem pričakovanjem osvojil jadransko tekmovanje, kar lahko označimo za velik čudež. Zagrebčani so si tako zagotovili vstopnico za evroligo, a je vodstvo najelitnejšega evropskega tekmovanja že izrazilo dvom, saj je finančna slika Cibone še vedno izredno klavrna. Klub ima blokado kupovanja igralcev, saj ga prek Fibe tožijo Marko Tomas, Goran Vrbanc, Damir Markota in Gordan Giriček, vsem skupaj pa je dolžan okrogel milijon evrov. Če se za tožbo odločijo še igralci iz letošnje sezone, ki po večini niti približno niso dobili vseh plač, je jasno, da se lahko situacija še močno zaplete.
Še preden se je Šarić odločil za prestop v Cibono, je javno spregovoril o tem, da bi bilo za njegovo kariero najbolje, če bi odšel v Partizan. A je hkrati pristavil, da se v tem primeru nikoli več ne bi mogel vrniti v rodni Šibenik. »Partizanova šola ne potrebuje posebnih besed. Njeni produkti govorijo sami zase. V trenutni generaciji imajo Westermanna, Bertansa in Bogdanovića, da ne govorimo o ostalih, ki igrajo po Evropi in v ligi NBA. Košarkarsko gledano bi bil odhod v Beograd zame najboljša izbira, a to enostavno ni mogoče. Žal so časi takšni. Vseeno pa izredno uživam, da lahko tekmujem proti njim in se zoperstavim takšnim košarkarjem.«
Trenutno Šarić uživa v soju žarometov košarkarskega sveta, a tudi v teh dneh brez polemik ne gre. Dolgo časa se je ugibalo, ali se bo najkoristnejši igralec zaključnega turnirja lige ABA v Beogradu prijavil na letošnji nabor lige NBA, kjer mu strokovnjaki napovedujejo, da bo med prvimi desetimi izbori. Tudi tu ni šlo brez vmešavanja očeta Predraga, ki se je od sinovega prestopa v Cibono že omehčal. »Na vsak način želi, da bi Dario še dve leti ostal v Evropi. Misli, da še ni pripravljen za ligo NBA, kar je velika neumnost,« je še konec marca bentil Robert Jablan, zdaj že bivši Šarićev agent. Igralčeve pravice in interese zdaj zastopa Miško Ražnatović, ki je 26. aprila tudi uradno potrdil, da se je njegova stranka prijavila na nabor lige NBA. »Seveda si želim igrati v najmočnejši ligi na svetu, ki je že od nekdaj spremljam. Sanjam, da bom nekoč zaigral z največjimi zvezdniki in morda zaigral na tekmi vseh zvezd. Bomo videli, ali bom preskočil stopnico v svoji karieri ali ne. Pri vsem skupaj bo odločalo dejstvo, ali bom igral, saj je to v tem trenutku moje kariere najbolj pomembno.« Kako je odločitev sprejel oče Predrag, še ni javno znano, a jasno je, da je pred Šarićem blesteča kariera.
