Zaradi ukrajinske krize morajo skandinavske države na novo premisliti svojo obrambno strategijo do Rusije. Strah pred mogočno sosedo je v sredo še povečal ruski bombnik tupoljev, ki se je pojavil povsem blizu britanskega zračnega prostora. Z območja severovzhodne Škotske sta ga nato pregnala britanska lovca typhoon. V sedanjem kontekstu zaostrovanja odnosov z Zahodom rusko nagajanje nad Škotsko ni več tako nedolžno, kot se je to morda zdelo še pred letom dni, ko je šest ruskih vojaških letal za krajši čas vdrlo v švedski zračni prostor. Sicer je ravno nekaj mesecev pred tem načelnik švedskega generalštaba Sverker Göranson domačo javnost presenetil z izjavo, da bi se v primeru vojaške agresije Švedska lahko branila samo 7 dni. »Potem pa bi bila naša obramba tako na koncu, da ne bi več mogli dajati večjega odpora.« Tudi te besede imajo danes, po krizi Ukrajini, povsem drug pomen kot lani. Zdaj jih je namreč treba vzeti bolj resno.

Švedski, ki ni članica Nata, v primeru napada nihče v Evropi ne bi bil dolžan pomagati. General Göranson računa predvsem na vojaško pomoč drugih skandinavskih držav, a tudi druge evropske države v primeru napada na Švedsko po njegovih besedah »ne bi bile brezbrižne«. Desetmilijonska Švedska bi se lahko branila en teden, kar bi bilo dovolj časa, da bi prišla pomoč od zunaj.

Švedska kupuje lovce

Zanimivo je, da od leta 1995, ko je postala del EU, Švedska ne poudarja več, da je nevtralna. Švedski vojaki so od tedaj tudi sodelovali v številnih misijah po svetu, tudi v Bosni, na Kosovu in v Afganistanu. Zdaj bodo vse misije v tujini zmanjšali, da bo več denarja za lovska letala in podmornice.

V torek je vladajoča desnosredinska koalicija, ki je na oblasti od leta 2006, izjavila, da bo okrepila švedsko obrambo. Med drugim bodo od domačih podjetij kupili deset lovskih letal in dve podmornici. Denar naj bi v manjši meri prišel tudi iz zmanjšanega sodelovanja z Rusijo na področju okoljevarstvenih projektov in jedrske varnosti.

Doslej je Švedska porabila za vojsko 1,35 odstotka BDP, kar je več kot trenutno Slovenija in večina Natovih držav. Odslej se bodo izdatki za vojsko vsako leto povečevali za 5,5 milijarde kron (600 milijonov evrov). Od konca hladne vojne jih je Švedska za polovico zmanjšala, predvsem zaradi varčevanja pred 15 leti in ker se ob tedanjem ruskem predsedniku Borisu Jelcinu niso več počutili ogrožene.

Tudi petmilijonska Finska ni članica Nata in je v EU. Maja pa naj bi z Natom podpisala sporazum o sodelovanju. Obrambni minister Carl Haglund je pred nedavnim izjavil, da je »ruska agresija v Ukrajini zbližala Finsko in Nato«. Večina Fincev je danes za članstvo v Natu, parlament in vlada pa ne. Tudi finska vojska namerava kupiti lovska letala. Konec marca je šestmilijonska Danska, ki je v Natu in EU, napovedala, da bo maja njenih šest lovskih letal patruljiralo nad baltskimi državami, ki se zaradi močne ruske manjšine čutijo še posebej ogrožene. Norveška, ki je v Natu, ne pa v EU, pa je svoje vojaško poveljstvo preselila na sever države, ker ima svoje lastne interese na Arktiki, kjer je tudi Rusija zelo aktivna.