Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji so bili v preteklih letih deležni znatnih finančnih spodbud. Tudi v času finančne krize jih je izdatno podpirala Slovenska izvozna in razvojna banka – SID, vse z namenom, da jim uspe ohraniti korak z razvijajočimi se evropskimi avtomobilskimi koncerni, glavnimi kupci njihovih izdelkov.
Danes so števila podjetja avtomobilskega grozda v finančnih težavah, če omenimo le Cimos, Hidrio in Mariborsko livarno Maribor (MLM). Težave s konkurenco so presegle težave s kapitalsko ustreznostjo podjetij in zastavlja se vprašanje, ali bi jim stik z razvojem avtomobilske industrije dejansko uspelo ohraniti.
Pri tem je slišati tudi mnenja, da je slovenska avtomobilska industrija še vedno preveč razdrobljena in s tem šibkejši pogajalski partner močnih avtomobilskih koncernov, ki so bili v zadnjih letih deležni obsežnih konsolidacij.
Slovenska avtomobilska industrija se je v preteklosti sicer že začela povezovati. Po ustanovitvi avtomobilskega grozda je devet podjetij ustanovilo še družbo Sieva, ki pomeni »sinergijski ekološki varen avtomobil«. Cimos, Hidria AET, Hidria Rotomatika, Letrika, Iskra Mehanizmi, Kolektor Group, MLM, Polycom Škofja loka in TPV so družbo Sieva ustanovili s ciljem, da bi z združevanjem kompetenc in potencialov vzpostavili infrastrukturo za razvoj novih rešitev na področjih elektrifikacije vozil, motorjev z notranjim izgorevanjem, varnosti in udobja. Direktor Sieve Miloš Šturm je pojasnil, da je konkurenca v avtomobilski industriji velika. »Še najmanj si med seboj konkuriramo slovenska podjetja,« dodaja. Povezovanje je po njegovem mnenju nujno: »Dopolnjujemo se, še posebej na primer pri elektrifikaciji vozil. Skupaj naredimo izdelek, ki je konkurenčen na trgu.« Šturm zagotavlja, da slovenska avtomobilska industrija ostaja v koraku s proizvajalci avtomobilov, priznava pa, da ima slovenska avtomobilska industrija določene težave, predvsem s kapitalsko ustreznostjo, ki je trenutno po njegovih besedah celo večja težava kot konkurenca.
Predsednik uprave banke SID Sibil Svilan ocenjuje, da je intenzivnejše povezovanje dobaviteljev avtomobilski industriji nujno. »Podjetja nastopajo do nemških, francoskih in italijanskih kupcev individualno, kar zmanjšuje njihovo pogajalsko sposobnost in hkrati povečuje pritisk na naša podjetja, saj je potrebno nenehno zagotavljati sredstva za razvoj. Če bi bili bolj združeni, povezani, če bi nastopili z bistveno večjim obsegom, bi bile cene, ki bi jih dosegali, pa tudi možnosti za razvoj, verjetno bistveno boljše,« pravi Svilan. Konkretnih povezav, kot so denimo Kolektorjeve priprave na prevzem Letrike, ni komentiral. Po njegovem mnenju pa bi bilo smiselno v Sloveniji avtomobilsko industrijo konsolidirati kot pomembnega dobavitelja za nekatere komponente za zahtevno evropsko avtomobilsko industrijo.
Banka SID je samo v letih 2009 in 2010 avtomobilski industriji namenila več kot 200 milijonov evrov sredstev, in sicer z namenom, da bi slovenski dobavitelji avtomobilski industriji lahko držali stik z evropsko avtomobilsko industrijo, ki je šla po Svilanovih besedah v zadnjih dveh letih na področju energetske učinkovitosti in manjših emisij zelo hitro naprej. »Banka SID je bila usmerjena predvsem v financiranje inovacij za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in energetsko učinkovitost. Teh je bilo veliko, več kot 30 patentov je bilo registriranih ter 28 projektov za razvoj različnih komponent za bolj varčen avtomobil z nižjim izpustom ogljikovega dioksida,« pravi Svilan.
A kar nekaj podjetij se je zdaj znašlo v težavah. »Postavlja se vprašanje, ali so slovenski dobavitelji ta korak naredili ali ne. V tem trenutku, zlasti ko gledamo podjetja iz avtomobilske industrije, ki so v težavah, je odgovor bolj ne. In to je zaskrbljujoče. Če bi slovenska podjetja ta korak naredila, bi morala na trgu pridobivati tudi višjo ceno. To se v nekaterih primerih ne dogaja, po drugi strani pa imamo podjetja, ki so ta preskok naredila in dosegajo boljšo ceno svojih izdelkov. Nekatera podjetja se ne ukvarjajo več samo z dodelavnimi posli,« dodaja Svilan.