Velikokrat je mogoče slišati, da v sodobnem prometu ženske povzročajo takšne in drugačne težave, moški pa z agresivnostjo in alkoholom za volanom po svoje ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Slab ali vsaj nespameten in nepredvidljiv voznik ali voznica pa ni stvar spola ali starosti, ampak vsakega posameznika posebej. Pravil dejansko ni, so le vozniki in voznice, ki delajo več, ter vozniki in voznice, ki delajo manj napak. To je kruta realnost sodobnega prometa.
Kritike v slogu »saj ni čudno, ta in ta je za volanom«, plaz komentarjev ob kakšnem nerodnem parkiranju ženske, vožnja v rdečo luč starejšega gospoda, prehitevanje čez dvojno črto prenapetega mladostnika, telefon na ušesu in šminka v roki mlajše damice, vse to samo pripomore k še dodatnemu utrjevanju predsodkov, ki so dejansko le predsodki, a kot taki imajo v sebi tudi zrno resnice.
Med povzročitelji nesreč trikrat več moških
Toda kaj sploh pomeni biti dober voznik? Voziti hitro, mojstrsko parkirati, voziti po predpisih in se slepo držati izključno pravil...? Resnica naj bi bila nekje vmes, pa s tem ne želimo nikogar napeljevati h kršitvam predpisov, le opozoriti na to, da je treba v prometu voziti z odprtimi očmi in tudi z ušesi ter vsemi drugimi čutili in »vklopljeno« zdravo pametjo. Predsodki pravijo, da so moški agresivnejši in delajo več prekrškov in sploh napak, ženske pa previdnejše, preudarne, varnejše. Pa to drži? Matjaž Mozetič iz avtošole B&B pravi: »Tej večni temi je težko priti do dna. Pri učenju vožnje je vsak posameznik nekaj posebnega, zato je potreben individualni pristop. Na splošno velja, da so ženske bolj čustvene, in to zahteva nekaj več izkušenj pri pristopu in izbiri učnih metod. Za moške pa nekako velja, da smo bolj tehnični ter manj občutljivi in čustveni. V praksi je vedno pogosteje vse postavljeno na glavo. Odločna dekleta postavijo plahe fante v koš.«
Pravila, kdo naj bi bil bolj varen in kdo ne, ni, svoje govori tudi statistika, ki jo vodi policija. V letu 2013 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 34.482 oseb (v letu 2012 40.330), od katerih je bilo 23.660 (27.720 v letu 2012) moških in 10.822 (12.609) žensk. Od tega je 11.726 (13.624) moških in 4211 (4954) žensk povzročilo prometno nesrečo. Iz tega je razvidno, da so moški, vsaj po udeležbah v nesrečah kot povzročitelji, kar trikrat bolj zastopani kot ženske.
Moški bolj nagnjeni k tveganju
Kakšne so torej glavne razlike med moškimi in ženskami za volanom? Na kratko bi lahko rekli, da so moški pogojno bolj spretni pri obvladovanju vozila, ženske pa bolj umirjene. Matjaž Mozetič ob tem dodaja: »Varni in dobri vozniki so tako ženske kot moški, nevarni vozniki pa prav tako. Moški so praviloma spretnejši pri obvladovanju tehnike vožnje, vendar preveč agresivni in drzni ter nagnjeni k tveganju in precenjevanju svojih sposobnosti. Ženske pa so malenkost šibkejše na področju obvladovanja tehnike vožnje, vendar bolj umirjene in preudarne voznice. A posamezniki seveda vse te moje trditve lahko postavijo na glavo. Vsem pa manjka samokritičnosti. Voznice in vozniki menimo, da smo sami vsaj dobri vozniki, če ne celo odlični.« Goran Lapič iz Avtošole Ježica pa pravi, da v sodobnem času ženske zelo sledijo moškim tako v poslovnem svetu kot tudi v vožnji z osebnim vozilom in da marsikatera ženska v vožnji prekaša moškega. »V našo avtošolo pridejo po večini ženske brez izkušenj, kar se velikokrat izkaže kot dobro. Vožnjo z osebnim vozilom se začnejo učiti od samih osnov naprej, medtem ko nekateri mlajši moški že 'znajo' voziti in jih je težko preučiti glede na predpise. Z zakonom je določeno število ur teoretičnega usposabljanja 20 ur za kategorijo B, za praktično usposabljanje pa je določeno le minimalno število 21 ur. Izkušnje kažejo, da je za dobro poznavanje in utrjevanje predpisov ter same vožnje potrebnih vsaj 30 ur praktičnega usposabljanja. To pa seveda ne velja za povratnike, med katerimi je vsega 10 odstotkov žensk.«
Tudi strokovnjaki, kot je Marko Polič z oddelka za psihologijo s Filozofske fakultete v Ljubljani, menijo, da med moškimi in ženskami ni posebnih razlik pri kakovosti vožnje: »Moški so morda bolj nagnjeni k tveganju in prej z vožnjo izrazijo svojo agresivnost. Zaradi neutemeljenih predsodkov – med vozniki je več moških – moški ženskam pripisujejo pomanjkanje vozniških spretnosti. Zaradi tradicionalne, a že zdavnaj presežene delitve na moške in ženske poklice se pojavljajo zadržki do žensk v tako imenovanih moških poklicih, tudi glede poklicnih voznic. A ni čisto nobenega razloga za to ne v spretnosti ne v znanju ali sposobnosti. Za varno vožnjo, in to je tu ključno, so pomembnejši drugi dejavniki in ne spol. V tem smislu se nam starost ali natančneje mladost voznika, prisotnost vrstnikov, pijanost, klepet po telefonu in tako dalje kažejo kot pomembnejši dejavniki varne vožnje. Zanimivo pa je, da imajo poročeni vozniki oziroma voznice manj nezgod.«
Pri LPP osem voznic avtobusa
V Ljubljanskem mestnem prometu (LPP) pa so nam postregli z drugimi zanimivi podatki. Od 580 voznikov, kolikor jih imajo v tem trenutku, je vsega osem žensk, a so z njimi, tako kot tudi potniki, zelo zadovoljni. »Po naših izkušnjah nimajo nič manj profesionalnega in odgovornega odnosa do dela kot vozniki. Tudi enako dobro obvladujejo situacijo v prometu, naj bo to vsakodnevna gneča ob prometnih konicah ali pa morebitni izredni dogodki. Odzivi potnikov so predvsem pozitivni, tako glede umirjene in prijetne vožnje kot tudi korektnega odnosa in komunikacije s potniki. Posebne kadrovske politike za spodbujanje zaposlitve voznic nimamo, smo pa veseli vsake, ki se prijavi na razpis za zaposlitev,« nam je razložila Silva Papež iz LPP.
Statistika svoj jezik govori tudi na drugih področjih. Če so moški kot povzročitelji trikrat bolj zastopani kot ženske, pa pri številu vozniških dovoljenj to število še bolj bode v oči. Iz AVP so posredovali podatke, da je bilo ob koncu leta 2012 med imetniki veljavnih vozniških dovoljenj 745.764 moških in 621.725 žensk. In tudi oni ugotavljajo, da so med povzročitelji prometnih nesreč približno tri četrtine moških, pri primerjavi števila prometnih nesreč po prepeljanem kilometru pa med spoloma ni pomembnejših razlik. »Če pa pogledamo način vožnje, vidimo, da voznice veliko bolj spoštujejo prometne predpise, vozijo počasneje in z manjšo dinamiko. To in dejstvo, da pri vožnji v težkih razmerah (noč, dež, sneg) za volanom prevladujejo moški, sta razloga, da je v težjih prometnih nesrečah udeleženih nesorazmerno več voznikov kot voznic. Dejstvo je, da obstajajo med spoloma razlike v sposobnostih in tudi osebnostnih lastnostih. Moški se v povprečju hitreje odzivajo in so boljši v zaznavno-motoričnih nalogah, ko sprejemajo informacije prek instrumentalnih prikazovalnikov. Po drugi strani so ženske v povprečju boljše, ko je treba obdelati informacije simbolične in semantične narave. Če že obstajajo razlike v ravnanju v prometu med ženskami in moškimi, je to predvsem zaradi razlik v osebnostnih lastnostih in manj razlik v sposobnostih ali telesnih razlikah. Za ženske so značilni večja previdnost in kritičnost v prometnih situacijah, večja mera empatije in manjša ekstrovertiranost,« pravi Borut Boc, področni podsekretar na AVP.
