"Ukrajinske enote so sprožile drugo fazo (operacije), ki je sestavljena iz blokade Slavjanska in preprečitve novih (proruskih) okrepitev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na ukrajinski Interfax, dejal vodja urada ukrajinskega predsednika Sergej Bačinski.
Na vzhodu Ukrajine je medtem še naprej nemirno. V vojaškem oporišču v bližini Kramatorska je po navedbah ukrajinskega ministrstva za obrambo izstrelek iz protitankovskega minometa uničil vojaški helikopter Mi-8. Po poročanju ukrajinskega Interfaxa, ki se sklicuje na ukrajinsko obveščevalno službo SBU, je helikopter, ki je bil v času incidenta na tleh, eksplodiral, pilotu pa uspelo, da se je umaknil še pred eksplozijo.
Eksplozija bombe v Odesi
Pred tem je bilo v eksploziji bombe v Odesi ob Črnem morju ranjenih sedem ljudi. Bombo so po navedbah tamkajšnje policije oboroženci neznanci iz avtomobila vrgli na kontrolno točko, ki jo je postavila skupina oborožencev iz Kijeva. Ranjene so po incidentu odpeljali v bolnišnico, bili pa naj bi izven smrtne nevarnosti.
Šef regionalne policije Pjotr Lucjuk je sicer od mestnih oblasti v Odesi zahteval, da odstranijo oborožene aktiviste iz Kijeva, ki so postavili 12 kontrolnih točk, katerih zakonski status je po njegovih besedah nejasen. Po navedbah lokalnih medijev na tovrstnih točkah prihaja do številnih incidentov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Ostre besede po streljanju
besede ameriškega državnega sekretarja so prišle na dan, ko so ukrajinske sile na vzhodu države ustrelile pet proruskih separatistov, ki so zavzeli vladne objekte v več mestih na vzhodu države, Rusija pa je nato ob meji z Ukrajino napovedala vojaške manevre. Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tem dejal, da je uporaba orožja proti lastnemu prebivalstvu zelo resen zločin.
Zunanji ministri ZDA, EU, Ukrajine in Rusije so 17. aprila v Ženevi dosegli dogovor, ki pravi, da se morajo vsi vzdržati nasilja, proruski separatisti morajo odložiti orožje in se umakniti iz zasedenih zgradb, v zameno pa bodo deležni amnestije.
"V tem dogovoru ni ničesar nejasnega. Ničesar ni, kar bi si bilo mogoče po svoje razlagati. Rusija sedem dni ni storila nobenega konkretnega koraka v pravo smer. Okno za spremembo smeri se zapira in ZDA so pripravljene na ukrepanje," je povedal Kerry.
Ruski mediji promovirajo Putinovo fantazijo
"Niti eden ruski uradnik ni šel na televizijo in pozval separatiste, naj podprejo dogovor iz Ženeve. Ruski mediji promovirajo Putinovo fantazijo okrog dogodkov v Ukrajini in Moskva še naprej financira in podžiga močno oborožene separatiste v Donecku," je dejal Kerry in Rusijo obtožil sabotaže demokratičnega procesa v Ukrajini z zastraševanjem.
"Ker ji ni uspelo ustaviti legitimnega političnega procesa, si je Rusja izbrala nelegitimno prisilo, oboroženo nasilje, da z orožjem in drhaljo skuša doseči, česar ni mogla doseči," je dejal Kerry in povedal, da so ameriški obveščevalci odkrili delovanje ruskih obveščevalnih služb v Ukrajini ter njihovo aktivno vlogo pri destabilizaciji Ukrajine.
ZDA so prepričane, da je to kar se dogaja na vzhodu Ukrajine ponovitev ruskih aktivnosti iz marca letos, ko je Moskva na podoben način Ukrajini odvzela polotok Krim.
John Kerry (Foto: Reuters)
Lavrov obtožil ZDA, da klevetajo Rusijo
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes obtožil ZDA, da proti Rusiji vodijo kampanjo klevetanja, izjave ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja glede ukrajinske krize pa je označil za nesprejemljive.
V nastopu pred mladimi diplomati v Moskvi je Lavrov opozoril, da je ameriška propaganda usmerjena na "klevetanje Rusije, klevetanje tistih, ki protestirajo proti nezakonitim dejanjem oblasti v Kijevu, ki želijo prepovedati ruski jezik in imajo vse Ruse ter rusko govoreče za sovražnike, ki jih je treba ubiti," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Merklova od Putina zahtevala zavezo dogovoru iz Ženeve
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v telefonskem pogovoru od ruskega predsednika Vladimirja Putina zahtevala, da se zaveže dogovoru iz Ženeve o umiritvi krize v Ukrajini in javno izkaže, da ga polno podpira. Ob tem je izrazila veliko zaskrbljenost nad napetimi razmerami na vzhodu Ukrajine, je sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.
Drža Rusije do ženevskega dogovora po besedah kanclerkinega tiskovnega predstavnika za zdaj predstavlja popolno razočaranje. "Nobenega napredka ne vidimo," je dodal, kot poročajo tuje tiskovne agencije.
Seibert je na novinarski konferenci v Berlinu še povedal, da je v primeru zaostritve razmer tudi Nemčija pripravljena na nadaljnje sankcije proti Rusiji. "Treba se je soočiti z dejstvi - če se nič ne bo spremenilo, se bo treba pripraviti na še več sankcij," je poudaril.
Po navedbah Kremlja sta Putin in Merklova govorila tudi o dobavi ruskega plina, ki je ključen vir energije tako za Ukrajino kot za velik del Evrope. Strinjala naj bi se, da je treba čim prej opraviti pogovore o varnosti dobave in tranzita ruskega plina, na katerem bi sodelovali predstavniki Rusije, EU in Ukrajine.
Rusija bi lahko znova zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je medtem napovedal, da bi Rusija lahko znova zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov o Ukrajini, če se bo nadaljevala "uporaba nasilja proti protestnemu gibanju na jugovzhodu Ukrajine".
Glede možnosti napotitve mirovne misije ZN v Ukrajino, pa je priznal, da je glede ukrajinske krize VS ZN razdeljen in da zato od njega ne gre pričakovati resne akcije za umiritev konflikta, poroča Itar-Tass.
V primeru poslabšanja razmer na jugovzhodu Ukrajine pa je dejal, da se bo Rusija spomnila, da je zgornji dom ruskega parlamenta 1. marca soglasno odobril zahtevo Putina po uporabi ruske vojske v Ukrajini. Za uporabo vojske v tujini je v Rusiji sicer potrebna samo odobritev sveta federacije in ne tudi spodnjega doma parlamenta, dume.
Zagotovil je, da to ni scenarij, ki bi si ga želela Moskva in da je sedaj ključna naloga umiritev razmer.
(Foto: Reuters)
"Svet ni pozabil druge svetovne vojne, Rusija pa želi začeti tretjo svetovno vojno"
Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je danes Rusijo obtožil, da želi sprožili tretjo svetovno vojno, mednarodno skupnost pa pozval k pomoči proti ruski agresiji.
"Agresivna prizadevanja ruske vojske na ukrajinskih tleh bodo vodila v konflikt na evropskih tleh," je Jacenjuk dejal na seji vlade, ki jo je predvajala televizija. "Svet ni pozabil druge svetovne vojne, Rusija pa želi začeti tretjo svetovno vojno," je dodal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ruska podpora teroristom v Ukrajini predstavlja mednarodni zločin, mednarodno skupnost pa zato pozivamo, naj se združi proti ruskih agresiji," je dodal.
Kijev je prepričan, da Moskva vodi separatistične upornike na vzhodu Ukrajine. Rusija je medtem v četrtek sprožila nove vojaške vaje na meji z Ukrajino, kot odgovor na operacijo, ki jo Kijev vodi proti separatistom.
Arsenij Jacenjuk (Foto: Reuters)