Nekdanji prvi mož Vzajemne Marko Jaklič in njegov zagovornik Boštjan Penko sta izgubila prvo bitko na sodnem procesu zaradi domnevne zlorabe položaja in pranja denarja. Sodišče je namreč zavrnilo njun predlog, da je treba iz sodnega spisa izločiti vse listinske dokaze tožilstva, ker naj bi temeljili na dokazu, pridobljenem s kršitvijo človekovih pravic. V primeru, da bi sodišče prepričala v svoj prav, bi si Jaklič lahko krepko oddahnil, saj v spisu ne bi bilo več niti enega zanj obremenjujočega dokaza. Tako pa bo moral na sojenju s pričami in dokumenti spodbijati tožilske očitke, da je več kot pol milijona Vzajemninega denarja pospravil v svoj žep. Prav tako je sodišče zavrnilo tudi predlog za izločitev dokazov, ki ga je uveljavljal zastopnik Jakličeve družbe M-Kontakt Benjamin Zagorc.
Kot je znano, mu obtožnica očita, da je na čelu zdravstvene zavarovalnice močno preplačal naročene storitve pri podjetju S&T Slovenija, v zameno pa dobil več kot 550.000 evrov. Denar je potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu njegovega hrvaškega podjetja M-Kontakt. To naj bi bilo ustanovljeno izključno z namenom pranja denarja Vzajemne, prelilo pa ga je v nepremičnine na Korčuli. Zaradi sodelovanja v domnevno nečednih poslih so z Jakličem obtoženi tudi nekdanji član uprave Vzajemne Franc Henigman ter takratna vodilna moža S&T Slovenija Klavdij Godnič in Sašo Berger.
Iskali, ne da bi vedeli, kaj
Na predobravnavnih narokih so vpletenost v kazniva dejanja vsi po vrsti zanikali. Jakličev odvetnik Penko pa je dodatno zatrdil, da zbrani dokazi temeljijo na nezakonitem policijskem in tožilskem delovanju, zato je predlagal, naj jih sodišče iz spisa odstrani. Kot je dejal, so si pred leti preiskovalci na vse kriplje, vsevprek in brez zakonite osnove trudili pridobiti kakršen koli obremenilni dokaz zoper Jakliča, ne da bi vedeli, kaj sploh iščejo. Ko jim je prišla pod roke ovadba novinarke Ane Jud zaradi nedovoljenega dajanja daril, po Penkovem mnenju sicer čisti konstrukt, so zoper Jakliča (brez zakonite osnove) odredili prikrite preiskovalne ukrepe. Pri tem naj bi prestregli SMS-sporočilo hrvaške Hypo banke, ki je Jakliča obveščala o spremembi stanja na računu, in takrat prvič izvedeli za M-Kontakt, je zatrjeval zagovornik. Šele nato je sledilo zbiranje podatkov o nakupih nepremičnin na Korčuli in potem hišna preiskava pri Jakliču.
A sodnica Andreja Sedej Grčar se s temi navedbami ni strinjala. Res so sicer Jakliča leta 2006 preiskovali tudi zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine (zbirali so podatke zaradi suma, da je svojo kmetijo v Selu nad Polhovim Gradcem zgradil na parceli, ki ima status javne poti in je v občinski lasti), a šlo je za povsem drug postopek, nepovezan z aktualnim, obtožni predlog pa je, mimogrede, sodišče zavrglo.
Res je tudi, da je Judova istega leta ovadila Jakliča, da ji je prek posrednika ponudil okoli 10 milijonov takratnih tolarjev iz Vzajemnine blagajne v zameno, da ne bi sodelovala pri razkritju domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil kot član uprave Vzajemne. A sodišče je ocenilo, da je bilo prisluškovanje in snemanje pogovorov med Jakličem in Judovo, ki ga je odobrila preiskovalna sodnica, utemeljeno in zakonito, iz dokumentacije pa ne izhaja, da naj bi takrat prestregli tudi prej omenjeni SMS.
Vedeli brez prisluhov
Kot je zapisano v sklepu sodišča, je tožilstvo s policijo in uradom za preprečevanje pranja denarja dlje časa preiskovalo poslovanje Vzajemne pod Jakličevim vodstvom. Tako je na primer že iz poročila urada za preprečevanje pranja denarja mogoče razbrati, kako so sledili toku denarja od Vzajemne do M-Kontakta. Ugotovili so, da je to podjetje Jakličevo, in tudi, da gre zgolj za podjetje – poštni predal, pa da so zadaj fiktivni posli in kupovanje nepremičnin na Korčuli. Torej sta tožilstvo in policija prišla do podatka o povezavi med Jakličem in M-Kontaktom neodvisno od prisluhov, ki jih je Penko ocenil za sporne, je še menilo sodišče.