Pengovove pesmi bodo peli ali brali Bogdana Herman, Milan Dekleva, Jerko Novak, Lado Jakša, Borut Činč, Matjaž Sekne, Bojan Drobež, Igor Leonardi, Boris A. Novak, Polona Kasal in Polona Janežič, Bossa de Novo, Ana Pupedan, Hulahoop, Jani Kovačič, Marko Grobler, Ksenija Jus z gosti, Peter Andrej, Boštjan Narat, Severa in Gal Gjurin, Drago Mlinarec in Vlado Kreslin.
Plakat in spominski koncertni katalog je oblikoval Matjaž Vipotnik, ki je tudi avtor ovitka za Pengovovo prvo ploščo Odpotovanja, piše na spletni strani Kina Šiška.
Kantavtor oziroma samospevec, kot se je sam raje imenoval, je umrl februarja v 65. letu starosti. Glasbeno pot je začel konec 60. let, njegova plošča Odpotovanja iz leta 1973 pa je bila prva neodvisno posneta plošča na območju nekdanje Jugoslavije in še danes velja za nepresežen kantavtorski izdelek v Sloveniji.
Sodil je v krog umetnikov, ki so se konec 60. in del 70. let zbirali v legendarnem lokalu Šumi nasproti ljubljanske Drame. Strokovnjaki ga cenijo kot pesnika z izjemno globino in izvrstnega kitarista; igral je na 12-strunsko kitaro. Nekateri so ga poimenovali "slovenski Leonard Cohen".
V živo je nastopal redko. "Zelo rad igram v živo, a zgleda, da nisem dovolj priljubljen, da bi me pogosteje povabili na koncerte," je ocenil leta 2011, ko je predstavil knjigo svojih zbranih pesmi in CD Drevo in zvezda z nekaterimi še neobjavljenimi posnetki. Koncert v Kinu Šiška, s katerim je pospremil njun izid, je sicer razprodal.
"Če ne bi bilo glasbe, bi tihe, vase zazrte meditativne pesmi Tomaža Pengova životarile na robu modernistično usmerjene literature. Morda bi jih kakšen zagrizen privrženec novotarij uvrstil v razdelek 'konservativni intimizem', potem bi hitro utonile v pozabo. Če ne bi bilo glasbe, bi Tomaževe besede izzvenele v tišino, preglasila bi jih hrupna kulisa sveta, ki je iz obdobja industrijske produkcije stopal v obdobje obvladovanja množičnih komunikacij", je za zadnje Poglede zapisal Milan Dekleva, ki je za Odpotovanja prispeval spremno besedilo.
Civilna kantavtorska iniciativa je v spomin nanj ustanovila Sklad Tomaža Pengova. Kot je za današnji Dnevnik povedal Jani Kovačič, ima sklad dve nalogi: urediti Pengovovo zapuščino in razvijati kantavtorstvo. Sklad bo upravljal festival Kantfest, letos pa so dosegli tudi, da je kantavtorstvo vpisano v razvid poklicev v kulturi.
