Slabe tri tedne je minilo, odkar je Dušan Gorišek postal predsednik zbora za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije. Volitve so bile dolge, trajale so več kot 70 dni, in ves čas smo poročali, da se je vse skupaj odvilo precej prepozno. Medtem ko so druge reprezentance že rezervirale karte za poletne treninge, v Sloveniji ni bilo znano niti to, kdo bo trener v kateri koli reprezentanci. In kakšno je stanje ob koncu aprila? Identično. Vse skupaj spominja na čase v petem stoletju pred našim štetjem, ko je grški filozof Sokrat želel mimoidoče pripeljati do spoznanja resnice, pri tem pa je izhajal iz reka: »Vem, da nič ne vem.«
Na vprašanje, kaj je novega na alpski smučarski tržnici, nam je včeraj odgovoril Dušan Gorišek. »Na veliko žalost vam moram povedati, da ne vem nič kaj dosti več kot pred nekaj tedni,« je razočarano odgovoril Radovljičan. »Na smučarski zvezi so nam sicer ustno rekli, da bo ostal proračun takšen kot v pretekli sezoni. Takšen proračun bi bil za približno 160.000 evrov prenizek, da bi sestavil ekipo, kakršno sem si zamislil. Poleg tega nimamo ničesar v rokah. Niti toliko, da bi se lahko usedli s trenerji, ki jih želimo imeti v reprezentanci, in jim ponudili nekaj konkretnega. Da bi se vsaj lahko pogajali za plačilo. Lahko rečem, da pogajalska skupina izgublja verodostojnost.«
Gorišek pravi, da je z zaposlenimi na smučarski zvezi dnevno v kontaktu, a dodaja, da rešitve po dveh novih zaposlitvah ne pridejo čez noč. Kadrovske rošade na smučarski zvezi so dokaz, da se v Podutiku ukvarjajo predvsem sami s seboj, medtem ko se težavam znotraj panoge za alpsko smučanje ne posvečajo dovolj. Očitno se vodilni možje še vedno ne zavedajo, da imajo opraviti s krizo v športni panogi, v kateri je najbolj vidno delovanje celotne smučarske zveze. In iz tega naslova delajo precejšnjo škodo tako sebi kot celotnemu slovenskemu športu. »Vsak dan sem na smučarski zvezi, hodim do sponzorjev in se z njimi pogovarjam. Sodelujem tudi z Dušanom Blažičem (vodja panoge za alpsko smučanje – op. p.). Lahko rečem, da sicer ni nikogar, ki ne bi bil pripravljen sodelovati, kljub temu pa se zadeve preveč ne premaknejo,« je odgovoril Gorišek.
»Nekateri trenerji so še vedno aktivni. Pogodbe jim bodo potekle po koncu sezone, potem pa pride čas, ko si morajo tekmovalci vzeti kakšnih dvajset dni dopusta. V tem času bomo morali podpisati vse pogodbe, rezervirati termine za trening na evropskih ledenikih ter v Argentini in Čilu. Vse to bomo morali storiti, še preden se začne pripravljalni del nove sezone,« se zaveda dela v naslednjih tednih Gorišek. Novopečeni upokojenec pravi, da bodo skušali danes na alpskem odboru slišati čim več poročil iz prve roke, in sicer iz ust direktorjev, trenerjev in drugih pomembnih ljudi v alpski smučarski zgodbi, da bodo na podlagi njih karseda konstruktivno odločali na alpskem zboru, ki bo 23. maja.
Ob koncu smo Goriška vprašali, ali si predstavlja nadaljnje sodelovanje z Blažičem, glede na to, da želi na njegovo mesto pripeljati Matjaža Šarabona. »Kar zadeva Blažiča, si želim, da bi v prihodnjih dveh mesecih, kolikor bo še zaposlen na smučarski zvezi, korektno opravil svoje delo. Blažič ima namreč s smučarsko zvezo pogodbo z dvomesečnim odpovednim rokom. Najverjetneje se bo zgodilo, da jo bomo prekinili, ni pa to stoodstotno. Če bi videl potencial v njegovem delu, bi z njim z veseljem sodeloval tudi naprej. Svoje bo povedal tudi alpski odbor. Blažič je trenutno edina svetla vez, ki jo imamo z opremljevalci. Na tem področju bi bilo lahko več narejenega, zato so ti dnevi in tedni zelo pomembni.«
Dušan Blažič pravi, da v teh dneh dela, kar mora narediti. Oddal je letna poročila, v navezi je z opremljevalci smučarske opreme. »Osebno imam s smučarsko zvezo dveletno pogodbo. Moja želja je, da jo izpolnim do konca. Bomo videli, kakšni bodo zaključki alpskega odbora, zato bo več jasnega že danes. Večkrat sem dejal, da če ne bo rezultatov, bom odstopil. Z moškim izkupičkom res nisem zadovoljen, je bil pa boljši ženski,« pravi Blažič. »Če sem v slovenskem smučanju jaz osebno kamen spotike, sem se pripravljen tudi umakniti. Toda najprej mi mora kdo kaj povedati, pojasniti in me o tem prepričati.«
