»Takrat je temeljni kamen Emone položil sam rimski cesar Avgust. Mesto s statusom kolonije in polnim imenom Lulia Aemona je bilo prva urbana naselbina na območju današnje Ljubljane. Po prastari legendi naj bi Ljubljano ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki se je na Barju spoprijel s strašnim zmajem in ga ubil. Zmaj je danes simbol mesta Ljubljane…«
Tako začne rimsko zgodbo Ljubljane, staro dve tisočletji, turistična vodnica Ivana na informacijski točki Emone v hodniku podzemne garaže na Kongresnem trgu, kjer sta maketa in virtualna rekonstrukcija urbanega razvoja Emone. Nato nadaljuje zgodbo v parku Zvezda, kjer stoji kopija rimskega kipa Emonca. »Ljubljana praznuje pomemben jubilej, zato smo pripravili niz vodenih ogledov, dogodkov, razstav, delavnic in doživetij. Da bodo domači in tuji gosti spoznali našo prestolnico kot turistično mesto z antično tradicijo,« je prvi skupini radovednežev – turističnim novinarjem Fijet Slovenija, ki so se za dva dni preselili v tisti daljni rimski čas – dejala Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. Programi z vodenimi ogledi so se začeli, vrhunec pa bo spektakel med 22. in 24. avgustom na Kongresnem trgu s prireditvijo Ave, Emona, z rimskim taborom pred severnim emonskim obzidjem, naseljenim z vojaki, civilisti, gladiatorji in skrivnostnimi vestalkami.
Ob Emoni je bila še ena izmed zelo pomembnih rimskih naselbin – Petovioni, današnji Ptuj. »Qvidqvid agis prvdenter aga set respice finem! (Karkoli počneš, počni premišljeno in misli na konec!) Okoli leta 15 so na to območje prišli Rimljani, ki so ob jantarni poti zgradili vojaški tabor legije 8 Avguste, takrat je Ptuj z okolico štel 40 tisoč glav,« pripoved začne Andrej Klasinc v vlogi rimskega senatorja, sicer predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, pred prvim mitrejem na Spodnji Hajdini, ki je posvečen bogu svetlobe Mitri. Ta je namreč prišel na zemljo, da ustvari nov svet… In prav na tem območju, večjem od 40 hektarjev, bo po besedah Klasinca v roku treh let zrastel največji rimski arheološki park v Evropi. Niso pa novodobne rimske igre na Ptuju več presenetljive, saj si jih vsako leto avgusta ogleda na tisoče ljudi, prirejajo jih že od leta 2007, prav na pobudo idejnega očeta Andreja Klasinca. Sprva so bile v tamkajšnjih termah, zadnja leta pa postavijo velik rimski tabor pri mitreju. Vključi se kar 42 društev, kolikor jih je na Ptuju, tudi štiri društva žena in deklet Hajdinčank, ki slovijo po jedeh, pripravljenih po izbranih rimskih receptih. »Radi se pohvalimo, da imamo že 1300 rimskih kostumov – vojaških, ti so najdražji, pa za vestalke, senatorje… Nekatere smo kupili v Nemčiji, mnogo pa je ukrojenih in sešitih doma, saj so naše ženske že prave mojstrice za rimske obleke,« pravi Klasinc in se poslovi, »Abi in pace.« (Pojdi v miru).
V antično rimsko zgodbo, ki naj bi jo doživelo kar največ Slovenk in Slovencev, kot si želijo turistični delavci od Ljubljane do Ptuja, je vključena tudi Celeia (Celje) – »mesto pod mestom« v celjskem Pokrajinskem muzeju in znamenita rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini ter obisk Rimskih term v Rimskih Toplicah. Nedavno jih je kupil armenski mogotec. »Prihaja iz Rusije, ima prestižne hotele tudi na Češkem in v Sočiju,« pove Evelin Krajnc, vodja trženja in prodaje v Rimskih Termah. In doda, da je z novim lastnikom zavel svež in pozitiven veter po mučnem obdobju, ko so bile terme v stečaju. Očitno se je mož iz Armenije zaljubil v Slovenijo in predel okrog Rimskih Toplic, saj se z družino seli v našo državo.