»Vse me boli: hrbet, rame, gleženj, zdaj še križ. Nimam sreče s poškodbami in zdravjem. Najprej sem moral odpovedati nastop v reprezentanci, v zadnjem tednu pred derbijem z Gorenjem sem treniral zelo slabo oziroma skoraj nič. Malce več le dan pred tekmo, a še to bolj napol,« je z bolno grimaso na obrazu po uspehu v Zlatorogu pojasnil poškodovani vratar Matevž Skok. Čeprav je branil le v drugem polčasu, je zbral kar enajst obramb, med njimi tudi štiri (!) sedemmetrovke, od tega tri v prvih sedmih minutah.
Pred slabima dvema tednoma ga je na treningu uščipnilo v križu. Zaradi tega in slabših treningov Coli ni vedel, ali bo proti Gorenju sploh branil in v kakšni formi je. »Za tekmo se nisem mogel niti dobro pripraviti. Ko sem vstopil v igro, sem imel mešane občutke, bolj slabe kot dobre. A razpletlo se je super. Če se malce pošalim: do konca sezone ne bi več treniral, če bi vedel, da bom branil tako dobro kot proti Gorenju,« pravi 27-letni Skok. Po tekmi ga je v roke vzela simpatična fizioterapevtka Teja Končina, še pred tem pa je dejal: »Vem, da me bo 'zrihtala'. Potem bom vzel še kakšno protibolečinsko tableto. Najtežje je zjutraj, ko je treba vstati, ker so bolečine takrat najhujše, čez dan pa je bolje.«
Pred začetkom derbija je domači klub na sredini igrišča predstavil 209 cm visokega Čeha Michala Kasala, ki ga je za dve leti posodila Barcelona (oblekel je dres s številko 41), začetni udarec pa je izvedel biatlonec Jakov Fak. Velenjčani niso niti enkrat vodili, iztržili so le tri začetna izenačenja (od 1:1 do 3:3), že v 40. minuti pa so – po celjskem delnem izidu 7:0 v devetih minutah – zaostajali za devet (14:23). »Odločilo je to, da smo povsem odrezali Staša Skubeta, ki je motor ter alfa in omega v igri Gorenja. Brez njegovega prispevka v igri so Velenjčani delovali precej nemočno. No, nekateri njegovi soigralci so vseeno pokazali, da znajo igrati tudi brez velike njegove pomoči, a je tudi njim lažje ob boljši predstavi Skubeta,« je razkril 188 centimetrov in 94 kilogramov težki Skok, ki je v mesto ob Savinji prišel leta 2011, pogodbo s klubom pa ima do junija 2015.
»To je bila ena izmed tekem, ki smo jo morali dobiti, če smo želeli ostati v boju za naslov. A kljub zmagi ne sme biti prevelikega veselja in evforije, kajti do konca nas čaka še pet težkih tekem. Razmišljati in iti moramo od tekme do tekme, kajti vsak nasprotnik je nevaren. Če samo v eno tekmo ne greš stoodstotno, lahko padeš v luknjo. Tega si ne smemo dovoliti, če želimo postati prvaki,« se zaveda Skok. Celjane do konca sezone čaka še pet tekem: dve doma (Sevnica, Maribor) in tri v gosteh (Ribnica, Trimo, Gorenje). Če niti pivovarjem niti Velenjčanom na naslednjih štirih tekmah ne bo spodrsnilo, bo o naslovu prvaka odločal medsebojni dvoboj (zadnji krog končnice) 24. maja v Rdeči dvorani.
Čeprav so bili Celjani tako v pokalu kot v soboto v ligi boljši od Gorenja, se ne strinja s tem, da se forma njegovega sedanjega kluba vzpenja, nekdanjega pa pada. »Ne, noben klub ni niti v vzponu niti v padcu. Oboji smo imeli dolgo in naporno sezono v ligi prvakov, precej je poškodb, utrujenost je velika. Verjetno bo o prvaku odločala zadnja tekma v Rdeči dvorani, a do takrat je še daleč. Mogoče je po uspehu v pokalu in na derbiju psihološka prednost na naši strani, toda na eni tekmi je vse mogoče,« dodaja. Če bo do obračuna v Rdeči dvorani ostala sedanja razlika dveh točk, je zadeva jasna: Velenjčanom bi na derbiju za ponovno osvojitev lovorike zadoščal že remi, Celjanom pa že zmaga z golom razlike, kajti ob enakem številu točk bi imeli boljši izkupiček na dveh medsebojnih tekmah v končnici.