Tednik Mladina se je na Evropsko sodišče v Strasbourgu obrnil po tem, ko je ustavno sodišče zavrnilo njihovo pritožbo zoper razsodbi nižjih sodišč, ki sta tednik obsodili na plačilo odškodnine nekdanjemu poslancu SNS Srečku Prijatelju v višini okoli 2900 evrov.
»Učni list za slovensko pravosodje
Kot je za STA pojasnil odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, je sodba pomemben primer, ki bo »učni list za slovensko pravosodje, zlasti pa ustavno sodišče, ko gre za presojo novinarske svobode, pravice satire in razmerja med ljudmi z močjo in novinarstvom«.
Danes objavljena sodba je po Repovževih besedah prva razsodba evropskega sodišča zoper Slovenijo o tem, da je slovenska država oziroma njena sodna veja oblasti kršila pravice na področju svobode tiska. Kot pravi, se pravkar »oblikuje sodna praksa, ki bo veljala desetletja«.
Odškodnina za načet ugled
Poleg povračila navedenih stroškov, ki jih je morala Mladina kot odškodnino plačati Prijatelju, je Mladina v tožbi države na sodišču v Strasbourgu zahtevala tudi 10.000 evrov odškodnine, ker je bil po njihovem mnenju z razsodbami slovenskih sodišč načet njen ugled.
Kot so zapisali v razsodbi, že ugotovitev evropskega sodišča, da je bila Mladini kršena pravica do svobode izražanja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sama po sebi predstavlja pravični zadoščenje, zato odškodnine za nematerialno škodo niso določili. Bo pa morala Slovenija na podlagi sodbe evropskega sodišča Mladini povrniti znesek, ki ga je ta plačala Prijatelju, ter tudi vse nastale sodne stroške.
Kritika na račun poslanca, ne njegove zasebnosti
V odvetniški pisarni Zidar Klemenčič, ki je zastopala Mladino, ob danes objavljeni razsodbi pojasnjujejo, da so uspeli dokazati, da je bilo stališče, na katerega so se postavila domača sodišča, »nevzdržno, saj je zaščitilo poslanca, ki se je norčeval iz istospolne skupnosti na račun svobode govora novinarja, ki je takšno obnašanje kritiziral«.
Kritika novinarja je bila, kot so pojasnili, usmerjena zgolj na Prijatelja »kot poslanca in na tiste njegove kvalitete, ki so pomembne za opravljanje poslanske funkcije, ničesar ni bilo rečenega o njegovi zasebnosti«. Tako poseg slovenskih sodišč, ki so odločila v prid Prijateljevih osebnostnih pravic in posegla v svobodo izražanja novinarja Mladine, ni bil upravičen, sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice povzemajo v omenjeni odvetniški pisarni.
»Normalni domet cerebralnega bankrotiranca«
Omenjeni primer se nanaša na razpravo v državnem zboru ob sprejemanju zakona o istospolnih partnerskih skupnostih iz leta 2005, v katerih je Prijatelj izjavil: »Predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: Čavči. Prišel sem pote. Si že oblečen?«, in izjavo pospremil s kretnjo rok in določenim tonom glasu.
Novinar Mladine Jure Aleksič je o gestikulaciji in mimiki Prijatelja takrat zapisal, da je poslanec »svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je izpadla kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca«.
Zaradi zapisanega je Prijatelj zoper Mladino vložil tožbo. Okrožno in okrajno sodišče v Ljubljani sta razsodili v prid tožnika. Tudi po mnenju ustavnega sodišča je namen članka presegal le informiranje javnosti ter kritiko poslančevega dela in s tem v zvezi kritiko njegovega vedenja ter je imel namen razvrednotiti tožnika kot osebnost.
