K temu je prispevalo okolje in življenjske izkušnje. Domači so bili vedno pozitivni. Vse se je dobro izšlo in zato verjamem, da se bo tudi v prihodnje.
Je tudi družina razlog za vašo osebnost?Vzgajali so me v pozitivnem duhu, družinskem krogu, kjer sem se vedno dobro počutil. Nikoli mi ni nič manjkalo.
Pa punca kot dodatna podpora?Punca mi pomeni naravnost vse. Podpira me v vseh prizadevanjih, mi pomaga in svetuje, če kdaj česa ne vem. Res sem vesel, da imam še to podporo.
Kakšna je razlika med novimi protezami in sedanjimi?Glavna stvar je varnost. Tisti teden, ko sem jih preizkušal, nisem padel niti enkrat. Počel sem vse, kar sem lahko, a sem se zmeraj ujel, ker je tako kontrolirano vse skupaj. Moral bi se sam vreči, da bi padel. Tudi bolj udobne so. Veliko bolj sem čutil noge, hrbet ni trpel od naporov, amortizirano je veliko bolj, stopala se prilagajajo glede na podlago, manj je tresljajev. Ko sem se zvečer ulegel v posteljo, sem bil precej manj utrujen.
Menjavali ste jih zelo pogosto.Vsekakor porabim precej časa, da dojamem spremembe. Človek se navadi gibov, s katerimi lahko situacije predvidiš. Z novimi protezami je vse skupaj drugače. Potreboval bom še veliko treninga, da se bom dokončno privadil in da se bo vse vtisnilo v podzavest.
Kako je s športnimi načrti?Zdaj počasi začenjam treninge. Ta konec tedna sem imel šele prvo tekmo v sezoni. Dosegel sem lep rezultat na 50 metrov delfin, na prosto je bilo malce slabše, zato sem odpovedal nastop v Berlinu konec meseca, ker hočem biti do evropskega prvenstva v vrhunski pripravljenosti.
Na twitterju ste se pošalili glede trenutne forme.(Smeh.) Hiter sem, vendar ni še prave kondicije, zato tudi tista šala. Toda s treningom in s trdim delom se da vse to dobiti nazaj. Tudi trenerska ekipa je dobra, tako da me to ne skrbi.
Rezultat v Eindhovnu je bil le dve sekundi počasnejši od časa, ki ste ga odplavali v Londonu na 50 delfin.Bil sem zelo presenečen nad tem rezultatom, saj sem lani s precej več treninga plaval slabo sekundo in pol počasneje. Verjamem, da sem sposoben še veliko pridobiti. Če se mi vse izide, bi lahko odplaval tudi nov svetovni rekord, s čimer bi bil zelo zadovoljen.
Spomini na London so še živi?Spomin je precej oddaljen, a še kako živ. Upam, da ne bo samo spomin, ampak motivacija za naprej. Prav tako si ne želim, da bo to najlepši spomin v moji športni karieri.
Ampak izkazali ste se tudi v Montrealu na SP.Montreal je bil zame kar presenečenje. Nisem vedel, v kakšni formi bom prišel tja. Izkazalo se je, da je bilo dovolj za dva naslova in drugo mesto. Mehičan (Gustavo Sanchez Martinez, op. p.) je zmagal s precejšnjo razliko. Verjamem, da sem sposoben nadgraditi te rezultate in še naprej ogrožati Mehičana, s katerim sva trenutno tekmeca, čeprav tudi prijatelja. Vendar prvo mesto je le za enega.
Kako komentirate slabo finančno stanje invalidskih društev? Kje so krivci?
Invalidi smo si malo krivi sami, ker nekateri sebe vidijo kot slabše. Delno je odgovorna tudi država, tudi invalidski lobi ni tako močan, kot bi lahko bil. Če bi pritisnili na pravi naslov, bi se dalo veliko spremeniti.
Pravite, da nakup protez ni samo strošek, ampak tudi naložba za naprej.Invalid, ki ima denimo slabše proteze, v življenju ne bo srečen, ne bo družaben, ždel bo doma, samo poležaval. Če si samo doma, lahko hitro zboliš in si tako dodaten strošek za zdravstvo. Če pa invalid pridobi boljše proteze, lahko hodi v službo, manj bo bolezni ali potreb po zdravilih. Nasploh bo bolj srečen in okrog sebe ne bo širil negativne energije. V tujini ta logika deluje, pri nas žal ne.