Protestniki, ki so prišli opremljeni s piščalkami in transparenti, so opozarjali, da novi zakon o visokem šolstvu, ki ga predlaga vlada, vodi v komercializacijo javnega visokega šolstva. Na transparente so med drugim zapisali, da se zavzemajo za polno financiranje javne univerze.
Mojca Žerak iz Študentskega društva Iskra je na primer ocenila, da je predlagani zakon v resnici varčevalni zakon, ki deluje zgolj v interesu vladajoče elite in je del globalnih družbenih sprememb. Z njim se po njenih besedah napada javno visoko šolstvo. "Vse to pa se dotika dijakov, študentov, delavcev, brezposelnih, prekercev, upokojencev, nas vseh, jemljejo nam in prenašajo v zasebne žepe," je dejala.
Za mikrofonom so se zvrstili različni govorci, predvsem študenti, ki so izpostavljali, da se bodo borili ne samo za javno šolstvo, ampak tudi za javno zdravstvo, pokojnine in za vse v zgodovini že priborjene pravice, ki jih je danes treba varovati. Borili se bodo proti privatizaciji državnih podjetij, kjer pod krinko krpanja finančne luknje državnega proračuna ljudje delajo v slabših pogojih in ostajajo brez služb. In vse to v imenu profita, so prepričani.
»Pikalo in šolnine na smetišče zgodovine«
Napovedali so tudi, da bo zakon o visokem šolstvu samo začetek upora, v katerem se bo poenotil boj proti vse večjemu apetitu kapitala, "ki ga lahko ustavimo samo združeni in enotni".
Med govorci je bila tudi Nevenka Lekše iz Koalicije za ohranitev javnega zdravstva, ki je dejala, da se ves javni sektor usmerja v komercializacijo, kar je lahko zelo nevarno.
Študenti so pred univerzo postavili napis »Gradbišče: Univerza« ter napeljali trak, ki se ponavadi uporablja na gradbiščih, saj menijo, da univerza potrebuje prenovo. S seboj so prinesli še nekaj transparentov, na enem od njih piše: »Njihov strošek, naše pravice«, na drugem »Pikalo in šolnine na smetišče zgodovine«, na tretjem pa »Našo prihodnost si bomo vzeli nazaj«.
Protest ni bil prijavljen, kot določa zakon o javnih zbiranjih, tako da je policija izvajala naloge javne varnosti s ciljem zagotavljanja varnosti tako protestnikov kot tudi ostalih in njihove lastnine, so sporočili z ljubljanske policijske uprave.
Od 40 do 100 študentov bi lahko bilo samoplačnikov
Marko Marinčič iz Visokošolskega sindikata Slovenije je kot edino pozitivno stvar v zakonskem predlogu navedel to, da je izhodiščno leto za financiranje javnih univerz leto 2011. To je po njegovih besedah dosežek pogovorov o socialnem sporazumu, kjer pa so se prav tako zavzeli za dostopnost visokošolskega študija za vse. Slednje se, kot pravi, glede na zakonski predlog ne uresničuje. Pojasnil je, da bo glede na zakonska določila lahko 40 od 100 študentov samoplačnikov. Minister sicer zanika, da se z zakonom uvajalo šolnine, a s tem hoče povedati samo, da ne bo prispeval nič drugega, kot da bo povečal obseg šolnin, je na novinarski konferenci tik pred začetkom študentskih protestov v Ljubljani dejal Marinčič.
Šolnine krčijo prostor skupnega dobrega
Branimir Štrukelj iz Sviza je ob tem opozoril tudi, da se na novo opredeljujejo nadstandardni programi, ki so plačljivi, in da naj bi bil lahko nadstandardni del programa v celoti plačljiv. Po Štrukljevih besedah bodo lahko tako ta del programa opravili le tisti, ki si bodo to lahko privoščili. Kot poudarja, je treba zavračati vsak korak v smeri plačevanja šolnin in s tem zmanjševanja dostopnosti izobraževalnega sistema pri nas.
Janez Posedi iz Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije je, kot pravi, zgrožen nad tem, da tovrsten zakon predlaga nekdo, ki se ima za socialnega demokrata. Med drugim opozarja tudi na ukinjanje izrednega študija, zaradi česar bodo po njegovem mnenju na slabšem zaposleni, ki bi želeli študirati ob delu.
»Absolutno proti šolninam« so tudi v Neodvisnem sindikatu delavcev ljubljanske univerze, saj te, kot pravi Tomaž Sajovic iz omenjenega sindikata, krčijo prostor skupnega dobrega. Sajovic ob tem opozarja tudi na slabšanje položaja zaposlenih na univerzi. Po njegovih besedah so profesorji že sedaj vse bolj obremenjeni, univerza pa postaja »razvojni oddelek gospodarstva«.
Odpoved vsem socialnim pravicam ali državni bankrot
ZviS uvaja šolnine na rednem študiju, s čimer pa, po mnenju Iskre, povečuje obremenitve zaposlenih in poglablja komercializacijo javnih univerz. »Uvedba šolnin je dejansko tudi znižanje plač: delavci, starši delajo enako veliko kot prej, vendar jim za to delo ostane manjši del prihodkov,« so zapisali v izjavi za javnost.
V Iskri menijo, da s tem zakonom stopamo še korak dlje po poti uničenja skupnega dobrega v imenu večanja zasebnega profita; poglobilo pa se bo tudi izčrpavanje družin, saj bodo morale še večji del prihodkov nameniti za izobraževanje otrok. Brezplačno javno šolstvo je po njihovem del socialne države, ki prebivalcem zagotavlja pogoje tako za dostojno delo kot za kakovostno življenje.
Sčasoma naj bi imeli le še dve možnosti: da se v bitki za »konkurenčnost« odpovemo socialnim pravicam in pristanemo na scenarij, podoben grškemu, ki vodi do vse večje revščine in brezposelnosti (brez dostopa do izobraževanja, zdravstvenega zavarovanja in pokojnin), druga možnost pa je – državni bankrot.
Ministrstvo je ignoriralo kritike zakona
Podobno menijo v IDS, iniciativi za demokratični socializem, kjer opozarjajo, da je predlog zakona ZviS že jeseni naletel na kritike študentov, kakor tudi na kritike strokovne in širše javnosti, ki pa so jih na ministrstvu ignorirali, končno različico pa sprejeli v dogovoru z le nekaj izbranimi »deležniki«, opozarjajo v IDS. Ravno zaradi tega, ker javne razprave in kritike niso bile dovolj za premislek, v organizacijah pozivajo študente, zaposlene v visokem šolstvu in širšo javnost k udeležbi na današnjem protestu.
Preberite še o najnovejši različica predloga zakona o visokem šolstvu, ki je bila včeraj objavljena na spletni strani ministrstva, in po kateri izobraževanje ostaja brezplačno.
Kakovostno in brezplačno javno izobraževanje od vrtca do univerze
Pri tem jih podpira tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je tudi sopodpisnik memoranduma, s katerim so na problematičnost tega zakonskega predloga nedavno opozorili visokošolski sindikati in predstavniki študentov.
Protestu se pridružujeta tudi gibanje in stranka TRS, kjer menijo, da je kakovostno in brezplačno javno izobraževanje od vrtca do univerze, ki ga mora zagotoviti država, edina pot do blaginje ljudi. Podporo protestnikom je izrazila tudi stranka Solidarnost, v kateri visoko šolstvo razumejo kot ključno razvojno področje družbe, zato ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu predlagajo, naj zadrži postopek obravnave ter pred začetkom parlamentarne razprave omogoči nadaljevanje celovite strokovne razprave o tem zakonu.
Novemu visokošolskemu zakonu ostro nasprotujejo tudi v Mladi Sloveniji - podmladku NSi. Če bo tak zakon sprejet, pozivajo vse opozicijske stranke, naj pri ustavnem sodišču zahtevajo oceno ustavnosti zakona, so sporočili iz MSi.
