Pa naj je šlo za težke primere zaradi krvnega dopinga, EPO, rastnega hormona in kortizona ali blažje, kot sta klenbuterol in amfetamin. V nekaj urah je bil vsak pozitivni test udarna vest v vseh glavnih medijih. O Vrečerju do objave SLOADO ni bilo govora v javnosti. V tujini še včeraj nič. Mednarodna kolesarska zveza je očitno imela tehten razlog, da postopek vodi potihoma, čeprav so o primeru dopinga pri enem od štirih slovenskih kolesarjev z dirke Po Poljski v Kranju čivkali že decembra. Eden od te četverice, ki sem ga po naključju srečal malce kasneje, je potožil, da ga novinarji prav neokusno sprašujejo, zakaj ne prizna, da je »pozitiven«, češ, saj vsi že vedo.

Ob teh govoricah velja pripomniti, kakšno škodo bi lahko kateremu od preostale trojice naredila vest pred uradno objavo UCI ali SLOADO. Morda je lahko tudi zaradi govoric eden od četverice osumljenih Grega Bole ostal brez mesta v ekipi WorldTour in se je moral sprijazniti z drugorazredno italijansko ekipo. Morda. Direktor SLOADO Janko Dvoršak je vsaj dvakrat od decembra do marca zatrdil, da nimajo v obravnavi nobenega primera, a se je hkrati pohvalil, kako so pomagali ujeti trofejni zimski grešnici, ruski biatlonki Katerino Jurjevo in Irino Starikh, ter preprečili škandal v času evropskega prvenstva v košarki.

Ko v začetku marca Vrečer ni začel izpolnjevati lani novembra podpisane pogodbe z avstrijsko ekipo Vorarlberg, kjer je dobil zatočišče po propadu baskovske ekipe Euskaltel, za katero je v elitnem razredu vozil lani, so v sporočilu za javnost zapisali »osebne razloge«. Ko je najavil še konec kolesarske kariere, je bilo očitno, kdo je v hudih težavah. Kleščam boja proti dopingu ne more nihče uiti. Sistem boja proti dopingu ne pozna nobenega usmiljenja. Nobenih izjem. Olajševalne okoliščine, kot so nevednost, malomarnost, zdravila, stimulansi za zabavo – čeprav k dosežkom ne prispevajo – ne štejejo. Ničelna toleranca. Robert Vrečer se ne oglaša na telefon, da bi povedal svojo plat zgodbe najdenih sledi zdravila klomifena. Zdravila, ki pri moških pomaga pri produkciji testosterona, ki je zaradi brutalnosti vrhunskega športa lahko resen zdravstveni problem.

Mimogrede, pri ženskah se uporablja pri terapiji neplodnosti. No, večina javnosti njegovemu zagovoru tako ali tako ne bi verjela, saj je vendar vsak kolesar na dopingu, kot je splošna stigmatizacija. Triintridesetletni Celjan bi lahko to stigmatizacijo vsaj deloma ovrgel, bojim pa se, da jo bo le še bolj zabetoniral. Kazni bo težko ušel. Upanje zanj je tričlanski senat SLOADO, ki obravnava pravni, medicinski in športni vidik kršitve pravil. Primer Vrečer, kakršen koli že bo epilog, je le nova lekcija športnikom, naj bodo pametni, učljivi in previdni. Zelo.