»Delavci Hita, še prej Hotelskega gostinskega podjetja, smo verjeli v razvojne načrte družbe. Odpovedovali smo se plačam, da so v podjetju sanirali kuhinje in stranišča. Med pozabljenimi papirji propadlega hotela Park so našli dovoljenje za igre na srečo. V nasprotju s prostovoljnimi vlaganji smo bili po Markovićevem zakonu prisiljeni vse razlike v plači, ki so presegale meje po kolektivni pogodbi, vlagati v podjetje,« pripoveduje Jožica Bone. Dodaja: »Igralniška dejavnost je začela prebujati tudi tajkune. Ker so tajkunom in politiki zadišali veliki prihodki od igralništva, je vzniknila afera Hit, država je Hit vzela v svojo last, najkrajšo pa smo potegnili zaposleni. Od 13 podanih kazenskih ovadb zoper vodilne delavce v Hitu, ker naj bi poskušali v svojo korist divje privatizirati družbeno premoženje, so se vsi postopki zaključili z eno osamo obsodbo in končno pomilostitvijo predsednika države.«

Natakarji, kuharji, sobarice in navadni delavci v igralnicah so postali lastninski izbrisanci, meni Edvard Mihelj: »Na izplačilo svojih vplačanih trajnih vlog za zdaj zaman vlagamo tožbe na sodišče. Za vsa sodišča, tako okrajna kot okrožna in vrhovna, je najvažnejši dokument otvoritvena bilanca stanja, ki vsebuje vse olastninjeno premoženje bivšega družbenega podjetja. Samo za Hit ta bilanca ni pomembna, temveč so pomembnejše pavšalne navedbe pravnikov Hita.« Pooblaščenka tožnikov, odvetnica Ana Jug, pravi, da je šele zadnja finančna izvedenka, ki so jo z velikimi mukami le priborili, na zaslišanju jasno povedala, kje je v računovodskih listinah treba iskati trajne vloge, vendar ji sodišče te naloge ni hotelo naložiti.

Zato je na včerajšnjem naroku pooblaščenka tožnikov zahtevala izločitev okrožne sodnice Nataše Vižintin Komel. Svojo zahtevo je podkrepila z dejstvom, da je neobjektivna, predana Hitu in pripravljena prisluhniti le Hitovi zgodbi, zgodbo tožnikov pa da zavrača. Hitova pravna zastopnica se s trditvami tožnikov ne strinja in meni, da se je privatizacija v Hitu končala z državno revizijsko pogodbo leta 1996.

Sedaj je na potezi predsednica novogoriškega sodišča Darinka Kogoj. Če bo zavrgla zahtevo tožnikov, bo sodnica Vižintin-Komelova v mesecu dni spisala pisno sodbo. Nekateri tožniki so medtem vložili tožbe tudi na evropsko sodišče.