Zaposleni so prizadeti. Zaposleni, plačani po kolektivni pogodbi, niso sodelovali pri poslih, ki so bankam povzročili težave in ki smo jih zdaj prisiljeni reševati.
Državljani, ki so banke prisiljeni reševati, imajo edini stik z banko večinoma na bančnem okencu. Četudi so za napačne odločitve v preteklosti večinoma odgovorni vodstveni kadri bank, so bančni uslužbenci na okencih tisti, ki slišijo mnenje davkoplačevalcev o sanaciji bank. Kako se zaposleni spopadajo z nezadovoljstvom komitentov?Dejansko so zaposleni na blagajnah, na bančnih okencih tisti, ki slišijo vse kritike, vsa negativna mnenja, pa čeprav niso imeli nič z na primer odobravanjem slabih posojil in podobno. Prvi so na udaru, in to dvakrat. Tako kot vsi drugi davkoplačevalci bodo prispevali k pokrivanju bančne luknje, poleg tega pa bodo kot zaposleni v bankah deležni še nižanja plač in odpuščanj, ki se napovedujejo.
Koliko zaposlenih ima bančni sektor trenutno v Sloveniji?Trenutno okoli 10.500.
Je od začetka krize zaposlenih v bančnem sektorju manj?Število zaposlenih v bančnem sektorju je od osamosvojitve naprej približno enako. V slovenskih bankah se je število zaposlenih postopno zniževalo, medtem pa se je povečevalo število tujih bank, ki so zaposlovale kader iz slovenskih bank.
Dve največji banki v državi sta napovedali odpuščanja oziroma že odpuščata, dve banki sta šli v likvidacijo, napoveduje se konsolidacija bančnega sistema. Kako bodo napovedane spremembe vplivale na število zaposlenih v bančnem sektorju?Najverjetneje se bo na začetku zmanjševalo, kasneje pa predvidevam, da se bo rahlo povečalo in potem za nekaj časa ustalilo. Na primer ne le Avstrija, ampak večina evropskih držav ima v primerjavi s številom prebivalcev bistveno več bančnih uslužbencev kot Slovenija. Avstrija ima na primer v bančnem sektorju zaposlenih okoli 73.000 ljudi, kar je znatno več kot Slovenija. Težava v Sloveniji ni v preveč zaposlenih v bančnem sektorju, temveč v premalo razvitih bančnih produktih, ki bi servisirali mala in srednje velika podjetja, to pa je naloga bančnega menedžmenta.
Ne razpolagate z nobenimi izračuni o tem, koliko manj zaposlenih bo po sanaciji NLB, Nove KBM, Abanke, po likvidacijah Probanke in Factor banke, morebitnih konsolidacijah Gorenjske banke in Banke Celje?Podatke spremljamo mesečno, a ti se doslej niso spreminjali. Kot sem dejal, v eni banki odpuščajo, v drugih, kot je na primer Sberbank, pa zaposlujejo.
Koliko znaša v bančnem sektorju trenutno povprečna bruto plača?Povprečna bruto plača znaša okoli 2000 ali 2100 evrov, vendar 70 odstotkov zaposlenih v bankah že leta ne doseže niti povprečne plače v Republiki Sloveniji, ki znaša okoli 1500 evrov bruto. To pomeni, da bančni delavci niso tako dobro plačani, kot se govori ali kot meni javnost, ima pa tistih 30 odstotkov vodilnih tako visoke plače, da zvišajo povprečje. Povprečje zvišujejo tudi tisti, ki so bili nekoč na vodilnih položajih in še vedno prejemajo enake plače, nihče pa natančno ne ve, kaj zares delajo. Tisti najbolj izpostavljeni uslužbenci na bančnih okencih pa imajo okoli 700 evrov neto plače in to z več leti delovne dobe, tudi z več kot 30 leti delovne dobe. Ob tem se pojavljajo primeri, ko jemljejo tem zaposlenim določene dodatke, na primer dodatek za deljeni delovni čas, in s tem bodo od teh 700 evrov izgubili še od 100 do 150 evrov.
Ali banke ukinjajo deljeni delovni čas?Imamo primere bank, ki ga ukinjajo samo zato, da jim ni treba plačevati dodatka. Uradni razlog je sicer ta, da se bodo bolj približali komitentom, da bodo bančne storitve dostopnejše ljudem popoldne, ko pridejo iz službe. A če bi bilo to res, bi se zgledovali po Španiji, kjer so banke odprte do osmih ali devetih zvečer.
Ali so bili v letih 2006 in 2007, ko so banke odobrile največ posojil, ustvarjale najvišje dobičke in menedžerji prejemali najvišje nagrade, tudi zaposleni v bančnem sektorju na tem valu uspeha?Nagrajevanje zaposlenih zagotovo ni sledilo rasti, ki jo je beležilo bančništvo. V dobrih časih, v času debelih krav, ko so se za pravice zaposlenih pogajali moji predhodniki, pretiranega posluha za dvig pravic zaposlenih ni bilo, se pa seveda zdaj od nas pričakuje, da razumevajoče pristanemo na znižanje pravic, da se prilagodimo.
Dejali ste, da zaposleni težko spremljajo razprave okoli stanja v bankah, ker večina pri tem ni sodelovala. Kako svobodni so ali so bili bančniki, ki jih vi zastopane v sindikatu, pri sklepanju poslov? So pritiski za odobravanje posojil od zunaj prihajali tudi do njih ali le do njihovih šefov?Postopki odobravanja posojil so v vseh bankah isti. Odloča kreditni odbor in ve se, kdo v kreditnem odboru sedi. Bančni delavci, tisti, ki odločajo pri odobravanju posojil, imajo danes isto besedo, kot so jo imeli pred štirimi, petimi, šestimi leti. Podatkov o tem, kako pogosti in močni so bili zunanji pritiski na zaposlene za odobritev posojil, nimamo, se pa v bankah govori o tem. Sicer pa imamo veliko stikov s sindikati po vsej Evropi in zgodba je povsod enaka tako glede spornih posojil, krize kot ugleda bančnikov.
Ali razpolagate s podatki, kako je vplivalo reševanje bančnih težav na število zaposlenih v bančnem sektorju v tujini?V tujini se je število zaposlenih zmanjšalo. Sicer ne drastično, a se je zmanjšalo. Je pa treba vedeti, da so bile v tujini banke bistveno večje kot v Sloveniji. Na Cipru recimo je imela neka banka pred sanacijo 300 poslovalnic. Ko sem kolega s Cipra vprašal, kje imajo vse te poslovalnice, ker Ciper ni prav velik, je dejal, da imajo poslovalnico na vsakem vogalu kot trafike. Tudi plače so bile bistveno višje kot pri nas. Na primer Belgijci so krizo v bankah rešili hitro in po tihem. Ko sem kolega iz Belgije vprašal, kako je po sanaciji, je odvrnil, da ni več isto, ker da imajo zdaj samo še šestnajst, sedemnajst izplačil na leto. V Sloveniji se radi sklicujemo na Evropo, ko nam to paše, vedno pa ne.
So zaposleni v bankah v večinski domači lasti v drugačnem položaju kot zaposleni v bankah v večinski tuji lasti?Pogoji dela so različni, kot to velja za podjetja, prav tako so različni odnosi med zaposlenimi. Je pa dejstvo, da tuje banke nimajo težav, imajo bistveno manjše rezervacije kot državne banke. Država je, vsaj kar se bank tiče, dokazano slab lastnik. Sam sem zato prepričan, da je treba banke čim prej prodati pravemu lastniku.
Torej ne delite mnenja, da potrebuje Slovenija sistemsko banko v svoji lasti?Jo potrebuje, a če je ne zna upravljati, je bolje, da je nima. NLB zapira svojo poslovalnico na Opčinah ob italijanski meji. Več kot dvajset let smo se trudili, da smo prišli tja in kot mi pojasnjujejo, poslovalnica sploh ne posluje z izgubo. Zapirajo jo, ker je nestrateška naložba NLB, medtem ko ohranja banka naložbe v Bosni in Hercegovini. Slednje so torej strateške, v Italiji, ki sodi med tri največje trgovinske partnerice Slovenije, na območju, kjer živijo zamejski Slovenci, pa ne.
Kakšno prihodnost napovedujete slovenskemu bančnemu sistemu? So se z dokapitalizacijami bank razmere umirile, se bo fokus zdaj v celoti preusmeril na prestrukturiranje gospodarstva ali menite, da v bankah še ni bila rečena zadnja beseda?Prihodnost bančnega sistema je odvisna tudi od tega, kaj bodo ugotovili tako notranji kot zunanji organi, ki pregledujejo banke. Upam, da bo prihodnost lepša. Naš namen, ne zgolj naš, ampak v vsej Evropi, pa je povrniti bančnikom ugled, ki so ga svojčas imeli. Želimo, da ljudje bančnikom zaupajo in da se o bankah in bančnem sistemu ne govori s tako negativno konotacijo kot doslej.
