Merc je širši javnosti postal znan po tistem, ko se je maja 2011 za tri tedne znašel v priporu po sklepni kriminalistični akciji zoper bivšega župana Maribora Franca Kanglerja in njegove najožje sodelavce ter prisklednike. Zaradi korupcijskih očitkov, ki so jih tožilci spisali v zvezi s tedaj obravnavanimi sumi, Mercu še ni bilo treba sesti na zatožno klop. Ga je pa zato dohitela preteklost v obtožnici, ki mu očita napeljevanje h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, ki se je zgodilo davnega leta 2002.
Tedaj je bil Merc sedem mesecev direktor tekstilne tovarne Merinka. Ko je zapustil podjetje, si je za svoje delo prislužil bogato odpravnino v višini svoje celoletne bruto plače. Mariborsko sodišče je na podlagi opravljenega dokaznega in pritožbenega postopka pravnomočno presodilo, da si je to nagrado pridobil na nezakonit način. Jeseni 2002 naj bi namreč napeljal člane Merinke k zlorabi položaja. S pomočjo groženj in manipulacij naj bi jih Merc prepričal, da so z njim sklenili pogodbo o sporazumnem prenehanju direktorske funkcije. Z njim so tudi podpisali pogodbo o zavarovanju izplačila odpravnine z zastavno pravico na nepremičnini v lasti Merinke, ki jo je dve leti kasneje kupil Unior Zreče. Ko se je izkazalo, da je parcela obremenjena z Merčevo terjatvijo, mu je moral Unior nakazati 121.745 evrov.
Omenjeni nadzorniki so v tem sodnem procesu prav tako morali sesti na zatožno klop. Decembra 2012 so sklenili sporazum s tožilstvom in si prislužili pogojne zaporne kazni, nato so na sodišču nastopili kot priče tožilstva. Ko je v prvostopenjskem procesu maja lani sodnica Barbara Nerat prebrala obsodbo, je Merc postopek primerjal s srednjeveškimi procesi zoper čarovnice. »V tem sojenju je bilo ogromno laži in podtikanj, obtožnica pa v celoti temelji na intrigah,« je bil ogorčen Merc, ki sodbe niti ni poslušal do konca, saj je prej zapustil sodno dvorano in napovedal pritožbo, ki pa, kot že rečeno, ni bila uspešna. Po naših informacijah bo pravnomočno sodbo zdaj skušal izpodbijati še na vrhovnem sodišču.