Več kot milijon evrov je zaradi uvajanja nepremičninskega davka doslej zapravila vlada, učinek pa po razveljavitvi zakona o obdavčitvi nepremičnin za zdaj ostaja le en: država, lokalne skupnosti in državljani so se po desetletjih zanemarjanja prostorskih evidenc vendarle lotili njihovega urejanja. To se nadaljuje tudi po petkovi odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi zakon o davku na nepremičnine, so včeraj pojasnili v geodetski upravi (Gurs). »Lastniki nepremičnin še vedno prihajajo v ta namen. Res pa je, da nekateri lastniki, ki so bili naročeni v začetku tega tedna, niso prišli.«
Povod niso bili razjarjeni lastniki
Vrednost poslov, ki sta jih zaradi uvajanja nepremičninskega davka zunanjim izvajalcem zaupala geodetska in davčna uprava, znaša dobrih 1,5 milijona evrov. Od tega so za 1,1 milijona evrov računov že poravnali, plačilu preostalih 400 tisočakov pa se bo Gurs glede na lastna pojasnila skušal izogniti. Na naše vprašanje, kaj bodo z naročenimi, a še neopravljenimi storitvami, so namreč odgovorili, da lahko pri pogodbah, v katere je vključen mehanizem njihovega prenehanja, s pisno odpovedjo prekinejo pogodbo v odpovednem roku, ki je določen v pogodbi. »V drugih primerih se uporabi sporazumna odpoved oziroma določila obligacijskega zakonika.«
V davčni upravi (Durs) teh težav nimajo. Storitve, povezane z nepremičninskim davkom, so naročali pri podjetjih, s katerimi imajo že tako sklenjene pogodbe o sodelovanju tudi v drugih zadevah, zato so lahko vsa naročila v zvezi z nepremičninskim davkom ustavili takoj po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča in s tem s podjetji prekinili tudi sodelovanje na tem področju.
Ob prilagoditvah in dopolnitvah informacijskih sistemov zaradi nepremičninskega davka je vlada največ denarja zapravila za tiskanje in pošiljanje obvestil z informativnimi izračuni davka (skoraj 435.000 evrov je že plačala, končna vrednost pogodb pa znaša dobrih 473.000 evrov). Zaradi množičnega spreminjanja podatkov je Gurs najel tudi dodatne prostore in klicni center skupaj z brezplačno telefonsko številko ter okrepil svoje vrste s študenti. Zanimivo pa je, da so zaradi nepremičninskega davka okrepili tudi varovanje svojih izpostav v Ljubljani in Domžalah. Ne zaradi razjarjenih oziroma nasilnih lastnikov nepremičnin, ampak preventivno. »Vnaprej smo želeli preprečiti, da bi prihajalo do težav, kajti prav na teh dveh lokacijah je bilo po pričakovanjih število strank največje,« so pojasnili.
Zakon so pisali tudi nepremičninarji
Na ministrstvu za finance medtem pravijo, da stroškov z zunanjimi izvajalci pri snovanju nepremičninskega zakona niso imeli. Predlog zakona so pripravili z lastnimi kadrovskimi viri, na koncu pa se je v oblikovanje zakonskih rešitev vključil tudi vladni svet za vprašanje obdavčitve nepremičnin. Tega vodi davčni svetovalec Darko Končan, člani sveta pa so tudi Franci Gerbec iz nepremičninskega združenja FIABCI, nekdanji direktor statističnega urada Tomaž Banovec, direktor zasebnega Inštituta za nepremičnine Anton Kožar (vsi štirje so bili člani organizacijskega odbora lanskoletnega posveta, na katerem so nepremičninarji predstavili svoj pogled na prvi osnutek predloga zakona o obdavčitvi nepremičnin), ekonomist dr. Ivo Lavrač in Leon Kobetič, ki velja za strokovnjaka na področju evidentiranja in vrednotenja nepremičnin, prostorskega načrtovanja, davkov in upravnega prava. Ministrstva in državne službe v svetu pa predstavljajo soavtorica zakona s finančnega ministrstva Neva Žibrik, Tanja Bogataj, direktorica Dursa Jana Ahčin, tedanji vodja Gursa Aleš Seliškar, Matija Sevšek in Tanja Šarabon.