V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu so globoko razočarani in ogorčeni nad Odvetniško družbo Čeferin, ki jim – v to so prepričani – zgolj zaradi predsodkov noče izdati soglasja, da bi se lahko v stavbo na Taborski cesti 13 v Grosupljem naselile odrasle osebe s posebnimi potrebami. Znana odvetniška družina je namreč več kot 50 – odstotna lastnica stavbe v centru Grosuplja, zato brez njihovega dovoljenja poslovnih prostorov, ki jih je Centru Draga odstopila država, ne morejo spremeniti v bivalne – čeprav to omogoča tudi občinski prostorski načrt. Prostori bodo tako očitno še naprej samevali, ranljiva skupina 12 odraslih, ki so zaključili šolanje v Centru Draga, pa ne bo mogla zaživeti v bližini svojcev. Poleg tega bi se z namestitvijo 12 odraslih v Grosuplje sprostile postelje za nove otroke v Dragi, ki nestrpno čakajo na začetek šolanja.
So odvetniki žrtev stereotipov o ljudeh s »posebnimi potrebami?
Prostore na Taborski cesti 13 v Grosupljem je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dodelilo v uporabo Centru Draga, potem ko se je iz njih pred več kot dvema letoma izselil Center za socialno delo Grosuplje. Direktorica Centra Draga dr. Valerija Bužan pravi, da si država, ko je njihovim odraslim gojencem namenila prostore, prav gotovo ni predstavljala, da bodo zaradi nerazumevanja solastnikov stavbe ti prostori dobro leto zatem še vedno neizkoriščeni.
»Svoje nasprotovanje utemeljujejo z nezdružljivostjo naših dejavnosti. Težko razumemo, na osnovi katerih dejstev, argumentov, informacij in dokazov so prišli do ugotovitve, da sta naši dejavnosti nezdružljivi. Sami menimo prav nasprotno: oboji se ukvarjamo z ljudmi, ki imajo take in drugačne težave ter potrebujejo pomoč, podporo in nasvete,« je ogorčena dr. Bužanova, ki je prepričana, da so Čeferinovi žrtev predsodkov in stereotipov o ljudeh, ki imajo »posebne potrebe«.
Čeferinovi so se obnašali ignorantsko
Direktorica Centra Draga poudarja, da so se na mnogih sestankih lastnikom trudili razložiti, da bivalna skupnost za ostale v stavbi ne bo prinesla nikakršnega poslabšanja. »Tam bi jih živelo največ 12. Stanovalci se od splošne populacije razlikujejo le v kognitivnem primanjkljaju, sicer pa njihovo življenje poteka tako kot pri drugih. Dopoldne služba, pozno popoldne gospodinjska opravila, sprehod, prosti čas, zvečer pa gledanje televizije in podobno,« razlaga dr. Bužanova.
A po njenih besedah so se Čeferinovi ves čas obnašali ignorantsko – tako zelo, da niso želeli niti utemeljevati predsodkov oziroma izgovorov za neizdajo soglasja. Pri svojem nasprotovanju pa so šli celo tako daleč, poudarja dr. Bužanova, da nočejo pristati niti na to, da bi v stavbi na Taborski cesti uredili prostore varstveno delovnega centra, kar bi pomenilo, da se prostore uporablja v poslovne namene. Za to bi potrebovali le soglasje za umestitev kabinskega dvigala, ki bi invalidom omogočilo dostop do prostorov in ki bi ga center sam financiral.
Konvencije zagotavljajo temeljne človekove pravice
A tudi tukaj so v naleteli na oviro, imenovano Čeferini. »V času, ko sodi k vrednotam družbe njena odprtost s sprejemanjem drugačnosti, bi še posebej od priznane odvetniške družbe, znane po odmevnem zastopanju nekaterih medijsko podprtih strank, ne pričakovali, da bo nasprotnica bližini oseb s posebnimi potrebami,« je razočarana dr. Bužanova, ki je sicer prepričana, da kot pravniki sledijo pravnim dokumentom tudi na področju invalidskega varstva in človekovih pravic. »Številne konvencije in dokumenti Evropske komisije, med njimi konvencija o človekovih pravicah, zagotavljajo, da ljudje s tako imenovanimi posebnimi potrebami že dolgo niso več predmet dobrodelnosti in humanitarne dejavnosti, pač pa upravičenci do zagotavljanja temeljnih človekovih pravic.«
Že dva dni igre mačke z mišjo
Za pojasnila smo že včeraj poklicali Odvetniško pisarno Čeferin, kjer so nas napotili na komunikacijo po elektronski pošti. Poslali smo jim vprašanja, jih danes vnovič klicali, a do zdaj odgovorov nismo prejeli. Med drugim smo jih pobarali tudi, ali se ne bojijo, da bo tovrstna netoleranca vrgla slabo luč na odvetniško pisarno, ki včasih zastopa tudi odmevne primere, vezane na temeljne človekove pravice in svoboščine. A zaenkrat smo se morali zadovoljiti s pojasnilom, da je tajnica Aleksandra Čeferina zasedena in da nas bodo že poklicali. Če se bo to uresničilo, bomo njihove odgovore objavili v jutrišnji tiskani izdaji Dnevnika.
Poklicali smo tudi na občino Grosuplje, kjer do pogovora z nami s problematiko niso bili seznanjeni, župan Peter Verlič pa je obljubil, da bodo o tem razpravljali na jutrišnjem kolegiju.