Predstavnik sindikata zaposlenih v slovenjgraški bolnišnici je nedavno opozoril na nenehno povečevanje neporabljenih nadur zaposlenih. Teh se je doslej v tej največji koroški bolnišnici nabralo že okoli 16.000, devet tisoč od teh pripada srednjim medicinskim sestram. Še bolj osupljivi so podatki o nadurah v ljubljanskem kliničnem centru in celjski bolnišnici, ki je tretja največja v državi. Številke so naravnost alarmantne. »V naši bolnišnici zapisujemo vse opravljene, a nikoli obračunane ure, tudi tiste izpred nekaj let. Konec februarja letos smo našteli že slabih 52.000 neplačanih in neizkoriščenih nadur,« je povedala tiskovna predstavnica Splošne bolnišnice Celje (SBC) Danijela Gorišek. Ker denarja za poplačilo nadur ni nikoli dovolj, po njenih besedah spodbujajo vodje posameznih oddelkov in služb, da takrat, ko delovni proces to omogoča ali je v bolnišnici manj bolnikov, čim več zaposlenim omogočijo koriščenje prostih ur.
V UKC Ljubljana 125.000 neplačanih nadur
Skoraj 125.000 nadur pa so na zadnji dan lanskega decembra našteli v UKC Ljubljana. Največ, dobrih 37.000, pripada srednjim medicinskim sestram in babicam, sledijo zdravniki z dobrimi 30.000 ter višje medicinske sestre in babice z dobrimi 26.000 neobračunanimi, a skrbno evidentiranimi urami. V nekaterih mesecih se številke povečajo, v drugih spet nekoliko zmanjšajo. Po njihovih podatkih ima v povprečju en zdravnik 26 neobračunanih nadur, medicinska sestra pa okoli 17. Trudijo se, da bi vsaj na najtežjih oddelkih, kot so urgenca, enote intenzivne terapije III. stopnje in tam, kjer negovalnega osebja najbolj primanjkuje, oddelane ure le plačali. A hkrati priznavajo, da je to vse težje, saj so pri stroških dela in zaposlovanju zelo omejeni. Upokojitev in drugih prekinitev delovnega razmerja ne nadomeščajo z novimi zaposlitvami, zato gredo zaposleni težko že na redni dopust, stari pa velikokrat ostaja neizrabljen. Še posebno v teh mesecih je težko, saj je bolniških odsotnosti zaradi prehladnih obolenj več. V UKC Ljubljana ne razumejo, da »država še kar stremi k zmanjševanju števila zaposlenih v zdravstvu, kjer se soočamo z vedno več in vse težjimi bolniki, za katere tudi odgovarjamo«.
Že nekajkrat so se v javnosti, pa tudi med pobudami na portalu predlagamvladi.si znašli predlogi, da bi, vsaj v času krize, v posameznih sektorjih, zlasti zdravstvu, razmislili o morebitnem skrajšanju delovnika, na šest ali celo na štiri ure. Brezposelne bi na tak način zaposlili in ne bi bili v breme družbi, zaposleni, ki zdaj izgorevajo, pa ne bi samo porabili nakopičenih nadur, pač pa bi delali normalne delovnike. Marsikatera družina bi zato zaživela bolj sproščeno in kakovostno. Drži, da bi se morali s tem najprej strinjati sindikati, saj bi bila tudi plača zaradi krajšega delovnika nižja.
Brezposelnih 1512 srednjih medicinskih sester
A na direktoratu za zdravstveno ekonomiko ministrstva za zdravje priznavajo, da bi bil takšen predlog uresničljiv le, če bi v dogovoru s sindikati sprejeli nacionalno strategijo zniževanja brezposelnosti.
»Omejevanje zaposlovanja velja od maja 2012 z uveljavitvijo Zujfa. Na podlagi Stavkovnega sporazuma, ki je stopil v veljavo maja lani, je bilo znižanje števila zaposlenih tudi zakonsko uveljavljeno. Zato bi moralo biti januarja prihodnje leto vsaj odstotek manj zaposlenih kot januarja letos,« so odločni v direktoratu za zdravstveno ekonomiko in dodajajo, da ves čas racionalizirajo tudi podporne službe, kot so računovodstvo, pravno in kadrovsko področje, tehnično vzdrževanje in drugo.
Njihovi podatki kažejo takšno sliko: v obdobju 2003–2012 je število medicinskih sester (višjih in visokih) naraslo za 35, zdravnikov za 17, srednjih medicinskih sester pa le za 8 odstotkov. Na Zavodu za zaposlovanje RS je bilo konec februarja v evidenci brezposelnih 184 doktorjev medicine in specialistov s področja medicine ter splošne in dentalne medicine, 379 bolničarjev oziroma negovalcev, 1512 srednjih medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege, srednjih zdravstvenikov in zdravstvenih tehnikov, osem višjih medicinskih oziroma zdravstvenih tehnikov ter 181 diplomiranih babičarjev oziroma zdravstvenikov.
Ideja o krajšem delovniku, s čimer bi razbremenili zaposlene in dali priložnost brezposelnim, pa ni nova in ta ukrep poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Kot pravi Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, je tak ukrep uvedla tudi Francija, vendar so poprej zapolnili vsa delovna mesta. »Pri nas pa se nadure nabirajo predvsem na račun tega, ker se dolgotrajne bolniške in porodniške odsotnosti ne nadomeščajo. Zato bi se ministrstvo moralo najprej odločiti, kaj bo s kadrovskimi normativi. V posameznih ustanovah bi skupaj takoj gotovo lahko zaposlili vsaj 1500 zdravstvenih delavcev,« pravi Mlakarjeva. Če bi ta trenutek razmišljali zgolj o krajšem delovnem času, pa bi med zaposlenimi povzročili le še več slabe volje. »To je vsekakor kompleksna zgodba, ki bi jo morala najprej dobro preučiti vlada, narediti krizni načrt in izpostaviti prioritete,« meni Mlakarjeva.