Kljub vsemu sta tako Celje kot Gorenje pustila zelo pozitiven vtis. Velenjčani so se uspešno predstavili s povsem novo zasedbo, večina posameznikov je sploh prvič spoznala stik z Evropo. Gorenje je iz tekme v tekmo raslo. Ni nezanemarljivo, da je bil Staš Skube kar štirikrat izbran v idealno sedmerico kroga, s čimer je podrl rekord, Mario Šoštarič pa dvakrat. Zelo pomembno je, da so ti fantje dobili izkušnje na zahtevni mednarodni ravni, kar je bistveno pri njihovem nadaljnjem razvoju.
Vsekakor pa je letošnja evropska sezona dokaz, da je prihodnost domačega rokometa svetla. Oba kluba sta dobila impulz in potrditev, da sta lahko kljub zahtevni finančni situaciji še vedno konkurenčna evropskim tekmecem. To ju lahko navdaja z novo motivacijo, da bodo v prihodnje še boljši in da ne smejo zaspati. Prav je, da nadaljujejo delo po začrtani poti pomlajevanja, ki bo v prihodnjih sezonah morda prinesla celo preboj med osem najboljših ekip na stari celini.
Zdaj čaka Velenjčane in Celjane še napet obračun v domačem prvenstvu. Obema bo dobro del reprezentančni premor, je pa prvenstvo po remiju Gorenja v Mariboru spet odprto. Morda so Celjani v rahli psihološki prednosti, saj imajo vse v svojih rokah. Ne smemo pozabiti, da so dobili tri nove igralce iz Minska. Če bodo zmagali na vseh sedmih tekmah, bodo prvaki. Za promocijo rokometa bi bilo sijajno, če bi bila liga odločena prav na zadnji tekmi v Velenju, sezona pa bi bila sploh izvrstna ob uspehu reprezentance, ki se bo junija pomerila z Madžari.
Uroš Šerbec je nekdanji kapetan Celja in slovenske reprezentance.