Remi na derbiju proti Mariboru Braniku (34:34) v gosteh je Gorenjeva popotnica pred zahtevno evropsko preizkušnjo v Parizu. Čeprav so državni prvaki sredi drugega polčasa vodili že z 29:20, so na koncu osvojili le točko, pa še to šele po tem, ko je Mario Šoštarič (še v minuli sezoni je nosil dres Maribora) s strelom z devetih metrov po izteku regularnega časa igre s strani skozi domači blok zadel za remi. »Ne vem, kaj je bilo z nami. To se nikakor ne bi smelo dogajati, če želimo postati prvaki. Po visokem vodstvu bi morali stopiti na žogo, a smo se zatekali k individualnim rešitvam. Toda še vedno imamo vse v svojih rokah,« ocenjuje krilni igralec Mario Šoštarič, ki je na zadnjih dveh tekmah dosegel po devet zadetkov – najprej jih je nasul PSG, nato še Mariborčanom. Komaj 21-letni Šoštarič (eden od njegovih golov proti Parižanom je bil izbran za drugega najlepšega na prvih tekmah osmine finala, Staš Skube pa je bil že četrtič v tej sezoni, kar je absolutni rekord, izbran v idealno sedmerko kroga) pred obračunom v Franciji meni: »V Parizu je vse mogoče in tam gremo na zmago. Morda do tekme v Velenju nismo smeli sanjati o četrtfinalu, a zdaj so sanje dovoljene.«

Še večji šok kot Gorenje je prav tako v četrtek zvečer doživel PSG, ki je na derbiju francoske lige doma izgubil proti vodilnemu Dunkerquu s 25:27 in ima šest krogov pred koncem na drugem mestu (skupaj z Montpellierom) že tri točke zaostanka. »V Mariboru smo naredili preveč napak, da bi ostali nekaznovani. Te so se nam maščevale, a zdaj časa ne moremo obrniti nazaj. Ni časa za objokovanje in žalost, kajti pred nami je Pariz,« opozarja Gorenjev trener Ivan Vajdl. Nekdanji odlični rokometni vratar si je pred leti kot trener Gorenja po evropski zmagi proti francoskemu Ivryju z dvema goloma prednosti v Velenju na povratnem dvoboju priigral napredovanje. »Upam, da bo tudi tokrat tako. Že na prvi tekmi proti PSG smo dokazali, da na igrišču imena in denar ne igrajo vloge, ampak le srce. Že v Rdeči dvorani smo naredili velik posel in pokazali, da se lahko enakovredno kosamo s takšno vrhunsko zasedbo. Tudi v Parizu bomo lahko proti favoritu spet zaigrali povsem sproščeno in neobremenjeno,« se zaveda Vajdl in v šali dodaja: »Za zdaj smo še vedno mi v četrtfinalu. Da bi četrtfinalist postal PSG, nas mora premagati z večjo razliko, kot smo mi njega v Velenju.«

Celjani so v nedeljo v Zlatorogu na deveti medsebojni tekmi s Flensburgom sicer izenačili statistični izkupiček (po štiri zmage obeh ekip in en remi), a veselje ob nemškem skalpu je pokvarila novica o poškodbi stebra obrambe Vida Poteka. Že prej delno poškodovani 22-letni krožni napadalec si je proti Flensburgu zlomil prst na desni roki in dobil mavčno oblogo, zaradi katere bo z igrišč odsoten vsaj še dva tedna in ni odpotoval v Nemčijo. Doma je ostal tudi poškodovani Gregor Potočnik, med potniki pa je bil kljub lažji bolezni tudi Žiga Mlakar. Vseeno pa sta bila med prtljago, s katero so Celjani včeraj prek Brnika, Münchna in Hamburga krenili proti mestu tik ob nemško-danski meji, tudi dva zadetka prednosti iz Zlatoroga. »Priprave na povratno tekmo so krojile predvsem poškodbe, glavna skrb pa je, kako sestaviti obrambo. Na treningih se nam počasi priključuje tudi Blaž Blagotinšek, ki bo morda zaigral za nekaj minut, imamo pa tudi druge rešitve,« pravi trener Branko Tamše, njegovo ekipo pa bo s tribun Flens Arene bodrila tudi skupina članov navijaške skupine Florijani, ki je na sever Nemčije odpotovala z avtobusom.

Kar 19 zadetkov je znašala razlika, s katero je Flensburg v sredo v nemški ligi doma povozil rokometaše Bergischerja (34:15). V ekipo se je vrnil tudi steber obrambe, Šved Tobias Karlsson, ki je zaradi želodčnih težav ostal v hotelski postelji v Laškem in ni mogel pomagati soigralcem v Zlatorogu. Trener Tamše priznava, da je Flensburg v vlogi favorita, a z dodatkom: »Večina nam že v Celju ni pripisovala veliko možnosti za uspeh, a smo spravili na kolena slovitega nasprotnika in mu prizadejali nepričakovan poraz. Tudi zato bo Flensburg doma še dodatno motiviran, poleg tega pa za razliko od nas, ki bomo nastopili v zdesetkani zasedbi, močnejši za Karlssona. Vseeno je še vse odprto in po polovici dvoboja osmine finala smo še vedno v igri za napredovanje.« Krožni napadalec Jacob Heinl, 195 centimetrov visoki in 102 kilograma težki orjak, ki je član matičnega kluba Flensburga že od leta 1994 (takrat je bil star osem let), napoveduje maščevanje za poraz v Celju: »Že na gostovanju smo želeli in hoteli zmagati, a smo naredili preveč napak v igri. Zaradi poraza smo bili zelo razočarani, a verjamem, da se bomo skupaj z domačimi navijači veselili napredovanja v četrtfinale lige prvakov.«