Slovenija je zmagala v Švici, a precej težje, kot je bilo pričakovati glede na napovedi iz slovenskega tabora.

Tekma je znova pokazala, da v rokometu ne smeš nikogar podcenjevati, čeprav je na papirju precej slabši od tebe. Nismo pričakovale tako dobrega odpora Švicark, ki so šle na tekmi na polno. Čeprav smo odlično začele in povedle s 7:4, v nadaljevanju naš (pol)protinapad ni stekel tako dobro, kot smo želele in pričakovale. Po izidu 16:16 smo sicer naredile delni izid 5:0, a so nam gostiteljice tudi potem povzročale velike preglavice in se stalno vračale v igro. Toda na koncu smo zasluženo zmagale.

Ali so bile napake morebiti delno tudi posledica vloge favorita, ki je pač slovenske rokometašice niso vajene?

Mogoče je bil to tudi to razlog, da so dekleta igrala nekoliko v krču, zategnjeno. Čeprav me to po eni strani tudi čudi. Vsaj zase lahko rečem, da tega bremena niti nisem posebno čutila, čeprav sem se dobro zavedala, da enostavno moramo zmagati. Morebiti so se te stvari dogajale v glavah določenih igralk, kajti nekatere so pač mlajše in tudi manj izkušene ter še niso bile v vlogi favoritinj.

Zbrali ste kar dvajset obramb, kar pomeni, da ste imeli v Stäfi kljub le 22 prejetim zadetkom kar precej dela med vratnicama.

Dela sem imela veliko, a če se malce pohvalim, sem ga odlično opravila. Toda veliko mojega dela ne zmanjšuje dobre igre in deleža soigralk v obrambi, ki so mi precej olajšale delo in so bile super. Dobro so opravile svoje delo. Moj rekord v reprezentanci? Ne, prvo dvajsetico sem dosegla proti Romuniji na svetovnem prvenstvu pred dobrimi desetimi leti, ko sem jih zbrala kar 24.

Vaš dosežek je še toliko vrednejši in pomembnejši, ker se že nekaj časa ubadate z neprijetno poškodbo gležnja.

Prav zaradi poškodbe, zaradi katere nisem branila niti v klubu, nisem vedela, v kakšni formi sem. Imam ganglion na nartu, zato mi je zdravnik svetoval operacijo po koncu sezone, na kateri bi mi to prerezali. Toda po zaslugi fizioterapevta Blaža Marojevića ter njegovih aparatur in posegov je stanje precej boljše. Poškodovano mesto je precej zmehčano, ni prišlo do vnetja in bolečina je zdaj ostala samo na enem mestu, ne pa na celotnem nartu in stopalu. Prepričana sem, da bo to v celoti uredil, prav tako pa tudi on – tako kot jaz – upa, da je to mogoče in da operacija ne bo potrebna.

Na drugi tekmi v skupini sta se Srbija in Švedska razšli brez zmagovalca (25:25). Ali vas je razplet presenetil in kaj to pomeni za Slovenijo in vsaj drugo mesto v skupini?

Zame to ni presenečenje. Če priznam, sem celo pričakovala, da bo Švedska v gosteh premagala Srbijo. Švedska igra odličen rokomet, glavnina igralk je iz Sävehofa, kjer odlično delajo z mladimi igralkami. Med vrnitvijo iz Švice proti domovini smo igralke veliko računale, preračunavale in kombinirale ter ugotovile, da je to za nas dobro. Seveda se ne smemo preveč obremenjevati s točkami in razpleti drugih tekem, kajti najprej moramo doma premagati Švico in potrditi vsaj drugo mesto v skupini. Potem bomo glede na izid tekem Švedska – Srbija, na kateri pričakujemo zmago gostiteljic, videli, kako naprej. Če bo za nas ugoden, lahko potem že na naslednji tekmi doma proti Švedski razrešimo vse dvome o napredovanju na EP.

V Ljubljani vas in soigralke jutri čaka povratni dvoboj s Švico.

Na prvi tekmi smo naredile absolutno preveč tehničnih napak. Seveda se pozna, da dolgo nismo bile skupaj v reprezentanci ter da štirih mesecev ne moreš nadomestiti v nekaj dneh in na nekaj treningih. A verjamem, da bo že na povratni tekmi v Ljubljani precej bolje in da bomo njihovo število precej zmanjšale. Mislim, da tudi švicarska igra v Ljubljani ne bo tako uspešna, naša pa vsaj stoodstotno drugačna, boljša. Prepričana sem, da potem tudi rezultat ne bo izostal, da bomo osvojile novi par točk in da bo zmaga v našo korist precej višja, kot je bila v Švici.