»Dobrodošli v avtomobilski tovarni prihodnosti.« Prav tak napis nas, sicer v nemškem jeziku, pozdravi, ko skozi ogromna vrata vstopimo v osrednjo stavbo ene najmodernejših avtomobilskih tovarn na svetu – tovarne BMW v Leipzigu. In le ta napis nas pravzaprav spomni, da smo vstopili v avtomobilsko tovarno – omenjena osrednja stavba je namreč tako znotraj kot zunaj prej videti kot kakšen novodobni muzej ali futuristični letališki terminal. Tako nas ne začudi podatek, da je prejela že mnoga arhitekturna priznanja, še manj pa, ko nam povedo, da je osrednja stavba resda srce pred devetimi leti odprte tovarne, iz katere dandanes zapelje že vsak osmi avtomobil znamke BMW, a da nas bodo morali za dejanski ogled proizvodnje popeljati po proizvodnih halah. Teh je seveda več, osrednja stavba pa med seboj vse povezuje v logično celoto in do vseh omogoča enostaven dostop.
A futuristični zasnovi in vsej njeni modernosti navkljub odgovora, zakaj naj bi bila to tovarna prihodnosti, ko pa v njej avtomobile proizvajajo že kar nekaj let in so jih do leta 2011 izdelali že okrogel milijon, še nismo dobili. Na to je bilo treba še malce počakati in si vse skupaj podrobneje ogledati, vseeno pa nam je hitro postalo jasno, na kaj pri BMW ciljajo s »tovarna prihodnosti« – čeprav avtomobile prihodnosti pravzaprav proizvajajo že tu in danes, bodo do te mere, da bodo postali nekaj vsakdanjega in za večino dostopnega in samoumevnega, zaživeli šele v prihodnosti. Pa še to ne tako zelo bližnji.
Prijazno in »prijazno« opozorilo
Verjetno je po zgornjih besedah jasno, da morajo v tovarni prihodnosti proizvajati takšne avtomobile, ki jih večina smatra za avtomobile prihodnosti – in danes je jasno, da so to tisti, ki jih poganja elektrika. »Da je prihodnost, kar je sicer zelo širok pojem, v elektriki, smo se poenotili že pred nekaj leti, ko smo se vprašali, kako bo videti mobilnost v času, ki je pred nami. Opravili smo nekaj študij in prišli do koristnih informacij o pričakovanem obnašanju strank. Prvi korak je bila proizvodnja maloserijskih vozil mini E in BMW activeE, ki sta prinesla zelo pozitivne odzive in tako se je rodil projekt z imenom BMW i. Gre za nov koncept vozil z novimi materiali, novim dizajnom, novim načinom proizvodnje in novimi načini pogona,« je za uvod povedal vodja proizvodnje BMW i Helmut Schramm, izrazil prepričanje, da je električna mobilnost šele na začetku in ima velik potencial za rast, ter nas povabil na ogled proizvodnje električnega avtomobila BMW i3. Tega v Leipzigu, ob nekaterih drugih »običajnih« modelih, proizvajajo od novembra lani, kmalu pa mu bo sledil še drugi i, BMW i8, športni priklopni hibrid. A o njem kdaj drugič.
BMW i3 je namreč v tem trenutku tisti, na katerega Bavarci največ stavijo, je »prihodnost v sedanjosti«. Je to, kar so bili še nedolgo nazaj na primer pametni telefoni, ki pa so vmes postali že »prava« sedanjost in danes predstavljajo že veliko večino vseh prodanih mobilnikov. In zavoljo majhnih fotoaparatov, s katerimi so opremljene vse tovrstne naprave, so nas pred začetkom ogleda proizvodnje i3 prijazno opozorili, naj jih v času obiska proizvodnih hal pustimo lepo pri miru, saj je fotografiranje strogo prepovedano. Nič takega, podobnih protokolov smo vajeni že z obiskov nekaterih drugih avtomobilskih tovarn, a kaj, ko so nam pametni telefoni medtem že toliko zlezli pod kožo, da smo jih že ob prvi priložnosti povlekli na plano. Sledilo je nič več prijazno, temveč bolj »prijazno« opozorilo, da nam ob koncu obiska resnično ne želijo pregledovati telefona in da imajo, če ne gre drugače, v tovarni zaposlene tudi varnostnike. No, njihovo posredovanje ni bilo potrebno, saj je telefon romal v žep in tam ostal do konca obiska, sami pa smo si v tistem trenutku povsem neupravičeno celo malce užaljeni zamrmrali: »Nič hudega, tovarna kot tovarna.« A se pošteno ušteli... Tovarna BMW v Leipzigu je namreč vse kaj drugega kot navadna avtomobilska tovarna. Vsaj za tisti del, v katerem proizvajajo novega i3, lahko to mirno trdimo.
Čaka se ga pet mesecev
»Dobrodošli v karbonski dobi,« nas, v slogu pozdrava iz uvoda, le da tokrat v angleškem jeziku, pozdravi velik napis ob vhodu, dvome, čemu, pa razblini že uvodni del našega obiska. Takrat namreč izvemo, da je BMW i3 v veliki meri sestavljen ravno iz karbona, iz katerega je med drugim tudi celotna lupina potniške kabine. »Karbon je 50 odstotkov lažji od jekla in 30 od aluminija, nižja teža pa je pri električnih avtomobilih bistvena za daljši doseg. Zato je veliko zunanjih delov avtomobila tudi iz posebne plastike, prednost tega pa je tudi, da se v primeru manjših nesreč, značilnih za urbana okolja, posamezne dele, do določene mere seveda, enostavno preoblikuje ali zamenja,« nam kasneje še razloži Helmut Schramm in doda, da je zaradi uporabe karbona, aluminija in plastike skupna teža vozila vsega 1195 kilogramov, kar je po njihovih podatkih 300 kilogramov manj od teže običajnega električnega vozila, nerjaveče jeklo pa so uporabili le tam, kjer je res nujno potrebno in naj bi ga bilo skupno za manj kot kilogram.
V nadaljevanju »ture« po tovarni nas na vsakem koraku najbolj presenetita izjemna urejenost in čistoča, ki meji že na sterilnost. Kot bi bili v zobozdravstveni ordinaciji in ne v tovarni. Skorajda nobenega hrupa, nobenega vonja, nobene umazanije in nobene... »Ste opazili, da se nikjer nič ne iskri?« nas sredi razmišljanja prekine vodnik. Saj res, nobene iskre, le kako je to mogoče? »Enostavno zato, ker delov med seboj ne varimo, temveč jih lepimo s posebnimi lepili,« se glasi razlaga še ene posebnosti uporabe karbona. Medtem ko se bližamo koncu proizvodnega cikla in ima i3 na tekočem traku pod nami vse bolj podobo končnega izdelka, izvemo še nekaj navdušujočih podatkov, kot so, da se celotna tovarna napaja z elektriko iz povsem obnovljivih virov, za kar so v prvi vrsti zaslužne štiri vetrnice, ki so jih postavili v sklopu tovarne in proizvajajo električno energijo izključno za njeno rabo, da proizvodnja i3 zahteva polovico manj porabljene energije v primerjavi z običajnim avtomobilom in kar 70 odstotkov manj vode, pri tem pa je tudi za polovico tišja. Skratka, resnična prihodnost v sedanjosti.
Ko zapuščamo tovarno v Leipzigu, ki skupno zaposluje 6000 ljudi in iz katere zapelje 70 primerkov i3 na dan, skupno (z modeli serije 1, 2 coupe in X1) pa v njej lahko proizvedejo do 740 enot na dan, nam v oči pade še nekaj. Nad ogromnim parkiriščem, na katerem lastnike čaka cel kup novih avtomobilov, so napeljane žice z velikimi umetnimi pticami roparicami, ki skrbijo za odganjanje golobov in drugih manjših pripadnikov istega živalskega debla. »Avtomobilska barva in ptičji iztrebki ne gredo ravno skupaj, kajne,« se ob tem nasmehne vodnik in na naše zadnje vprašanje, ali bomo katerega izmed električnih lepotcev kmalu videli tudi v Sloveniji, odgovori, da težko – to se lahko letos zgodi le, če se bo z njim k nam pripeljal tujec ali pa če bo kakšen slovenski kupec toliko neučakan, da ga bo naročil v tujini, nam najbližje v Avstriji. Pa še takrat bo nanj moral čakati pet mesecev – toliko je namreč čakalna doba, zato bodo verjetno kmalu povečali proizvodnjo.