Možina je v izjavi za medije po objavi načelnega mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede ocene ugotovljenih tveganj v zdravstvenem sistemu opozoril, da bi se javni zdravstveni sistem ob strogi ločnici med javnim in zasebnim sesul, saj je v javnem zdravstvu premalo zdravnikov, da bi lahko v rednem času opravili vse zdravstvene storitve v rednem delovnem času. »V takih razmerah je logično, da zdravniki delajo več, kot je običajen delovni mesec,« je dejal. Opozoril je, da pri nas manjka 1000 zdravnikov oz. jih je tretjino manj, kot je povprečje zdravnikov na 100.000 ljudi v EU.
Soglasja so se dajala precej »od oka«
»Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale,« je dodal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Opozoril je, da so vse oblike dela po d. o. o. in s. p. in podjemnih pogodbah zakonite in veljajo za vse državljane.
Oba pa sta kot sporno ocenila dejstvo, ki ga KPK objavlja v načelnem mnenju, da polovica zdravnikov pri matičnem delodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje. »Če so pravilniki, jih je treba spoštovati,« pravi Možina, Kuštrin pa dodaja, da so se soglasja dajala »precej od oka« oz. po simpatijah. »Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili in so pri drugem delodajalcu delali brez potrebnega soglasja,« pravi predsednik Fidesa.
Za »dvoživke« so vedeli vsi
Kuštrin je tudi opozoril, da je na zdravnike »dvoživke«, ki svoje hkratno delovanje v javnem in zasebnem zdravstvu zlorabljajo tako, da bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu, opozarjal že nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, za problem pa naj bi vedel tudi nekdanji minister Tomaž Gantar. »Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa noben ni nič naredil,« je dejal.
Nadzor je tako po njegovem mnenju nujen, saj bi »lahko imeli tudi 10 novih zakonov, ampak če ne bodo vsi opravljali svojega dela, torej direktorji in predstojniki, nam noben zakon in pravilnik ne bo pomagal«, je dejal. Dodal je, da ga moti, da se zaradi takšnih primerov meče slabo luč na celotno zdravstvo. »Že dve leti ponujamo rešitve, ki bi stvari naredile tako transparentne, da ne bi mogli ničesar očitati,« je spomnil.
Možino sicer čudi, da je bilo poročilo KPK objavljeno ravno v sredo, medtem ko je staro že mesec dni. V sredo je koordinacija zdravniških organizacij opozorila na nujnost reforme, prav tako zahtevajo takojšnjo finančno stabilizacijo zdravstva, kar bi stalo okoli 200 milijonov evrov, in reševanje urgentnih problemov.
UKC Ljubljana zagotavlja, da za delo njihovih zdravnikov drugod obstajajo pravila in nadzor
V UKC Ljubljana so spomnili, da je v. d. generalnega direktorja Simon Vrhunec že na javni predstavitvi o aktualnih problemih na področju zdravstva v državnem zboru januarja opozoril, da Slovenija potrebuje tak zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal zdravstvene pravice, zdravstvene dobrine vsem državljanom. Vladi in državnemu zboru pa je predlagal sprejetje zakonodaje, ki bo uredila prepletanje javnega in zasebnega.
Ob ugotovitvah KPK glede dodatnega dela zdravnikov brez dovoljen poudarjajo, da so v UKC Ljubljana že konec leta 2009 sprejeli pravilnik za izdajo soglasij za delo izven njihove bolnišnice in ga izvajajo od začetka leta 2010 dalje.
V skladu s tem pravilnikom lahko delavec UKC Ljubljana dobi soglasje, če vodstvo oceni, da se z delom in poslom izven UKC Ljubljana zagotavlja nemoteno izvajanje zdravstvene dejavnosti na nacionalnem nivoju in da delo delavca izven UKC Ljubljana ne vpliva bistveno na poslovne interese UKC Ljubljana.
Zagotavljajo tudi, da izvajajo nadzore in ukrepajo, ko ugotovijo kršitve sprejetega pravilnika. Ob tem pa opozarjajo še na pozitivne učinke izdajanja soglasij. Kot so zapisali, s tem, ko svojim zaposlenim izdajo soglasje za delo v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali v zasebnih institucijah, skrajšujejo čakalne dobe in omogočajo, da državljani lažje in hitreje pridejo do vrhunskih specialistov, ki jih imajo v UKC Ljubljana.
