O že tretjem obračunu v mesecu dni.

Veselimo se ga, ker bomo imeli novo priložnost igrati proti najboljši ekipi v Sloveniji. Na prvih dveh smo dobili dve povsem različni izkušnji. Tekma ima posebno draž, ker gre za povsem drugo tekmovanje. Fantje so pripravljeni, da pokažejo vse, kar so sposobni. Upam na izid, s katerim bomo ohranili upanje za finale.

O težavah s poškodbami in boleznimi.

Imamo neverjetno smolo že od začetka priprav. Na vsaki pripravljalni tekmi se je poškodoval eden ali dva igralca. Gre za mehanske poškodbe, torej udarce in zvine, ki se nadaljujejo v državnem prvenstvu. Za nameček se nam v zadnjem mesecu vsak teden en igralec prehladi tako, da ima povišano temperaturo. Morda bo izmed treh poškodovanih, Šporarja, Omladiča in Škarabota, lahko zaigral eden. Odkar sem prišel v Ljubljano, je od oktobra naprej Šporar odigral le dve tekmi. To je neverjetno.

O tem, če bo igral Miroljub Kostić, potem ko je bil na zadnji tekmi v Stožicah vpleten v incident.

Povsem logično je, da bo igral. Incidenta, o katerem govorijo, med tekmo nisem videl. Nobenega incidenta ni bilo, ampak le nekaj besed, o čemer sem se prepričal, potem ko sem si nekajkrat ogledal posnetek. Če kdo misli, da je bil incident, je to njegov problem. Kostić je profesionalec in se mora obnašati v skladu s poklicem. V Ljubljano je prišel, da igra, ne pa govori.

O tem, ali se bo opravičil igralcu Maribora Mendyju za žalitve, ki mu jih je izrekel med tekmo v Ljubljani.

Zakaj? Nič mu nisem rekel. Le Mitroviću sem rekel, naj se umakne od Mendyja, ker se obnaša, kot da ni normalen človek. A za to sem se po tekmi opravičil trenerju Maribora Šimundži. Ne jaz, on (Mendy op.p.) se mora opravičiti našim igralcem. Poslušali ste le mariborsko plat zgodbe, ne pa tega, da je tukaj 90 minut izzival vsakega, mimo kogar je šel. Naenkrat je žrtev, dejansko pa je povzročitelj. No, vsakemu se lahko opravičim. To je najlažje.

O početju Maribora po tekmi s tiskovno konferenco.

Nekorektno. Eden si je vse zamislil, nato pa vse skupaj prepustil drugim, nekemu Branku, nekemu njihovemu direktorju (v mislih je imel Bojana Bana op. p.), ki ga ne poznam. Od kod on (Ban op.p.) ve, kaj se je dogajalo, kje je sploh bil, da nato govori. Zakaj ne govori tisti, ki je vse zakuhal in mi grozil na stadionu. Kaj si misli, da sploh je. Meni ne pomeni nič, zame je ničla, glede na to, kako se obnaša. Vse skupaj je zame že zgodovina, tisto soboto so bile na stadionu veliko lepše stvari.

O tem, če je tekma dodatno breme, ker je pokalno tekmovanje edina priložnost za preboj v Evropo.

Ne. Nismo obremenjeni s tekmo v Mariboru. Naše breme so vsakodnevni novi cilji. Fantje so danes povsem drugačni kot pred nekaj meseci. Imajo cilj, vedo, kaj hočejo, imajo podobo resnega moštva. Še vedno pa niso blizu temu, kar so sposobni. Naše breme je želja, da nikomur ne podarimo prav ničesar. Bomo videli, koliko moči imamo, a jim zaupam, zato lahko naredimo zelo veliko. To je naše breme. Ne moremo zahtevati od njih, da naredijo nekaj, za kar niso bili pripravljeni. Pokal je krajša pot, tudi prvenstvo se je šele začelo.